Tretjina rubežev na jugovzhodu, MO Novo mesto: Poslano je jasno sporočilo
Več kot tretjina oseb, ki jim je Furs zaradi neplačanih glob izdal sklepe o izvršbi, živi v regijah JV Slovenija in Posavje. Kaj o novi praksi pravi MO Novo mesto?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za odziv na odločbe o izvršbah na denarno socialno pomoč, ki jih je v teh dneh množično izdal Furs, smo v uredništvu Dolenjskega lista zaprosili tudi novomeškega župana Gregorja Macedonija, saj je bilo največ rubežev prav na območju MO Novo mesto.
MONM: Tudi prejemniki socialne pomoči imajo enake obveznosti
Z rotovža so nam odgovorili, da je ''namen določbe Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, da imajo tudi prejemniki socialne pomoči enake obveznosti do skupnosti, kot vsi ostali, in da so prekrškovna dejanja - še posebej ponavljajoča - nesprejemljiva.''
Številni državni organi so že dlje časa opozarjali, da je njihovo delo popolnoma neučinkovito, ker prekrškovne globe niso izterjane in je posledično vsaka kazen brez učinka, dodajajo: ''Tudi zato starši po zaključku inšpekcijskih postopkov še vedno niso pošiljali otrok v šole, številni storilci cestno – prometnih prekrškov pa so le-te ponavljali znova in znova in s tem nekaznovani ogrožali ostale udeležence v prometu.''
Izvršbe se nanašajo na neplačane prekrškovne globe in z izvrševanjem določbe t. i. Šutarjevega zakona država pošilja sporočilo, da ponavljanje prekrškov ni sprejemljivo, pravijo na novomeški občini.
Odziv CSD je po menju občinskih oblasti nenavaden, ''ker so si pri dosedanjem delovanju zatiskali oči pred neustreznim ravnanjem prejemnikov denarnih socialnih pomoči, ob jasnem dejstvu, da je med prejemniki denarnih socialnih pomoči veliko več storilcev ponavljajočih prekrškov kot med ostalimi državljani in da je to tudi rezultat neizvajanja nalog, ki jih ima CSD.''
Dobra tretjina rubežev na jugovzhodu Slovenije
Od 8. januarja 2026 do danes je Finančna uprava izdala 1.674 sklepov o izvršbi, in sicer 1.058 dolžnikom z vsaj tremi neplačanimi prekrški v zadnjih dveh letih.
S podatkom o tem, koliko teh oseb je prejemnikov denarne socialne pomoči, Furs ne razpolaga. Navajajo zgolj to, da je bilo izterjanih 126.260 evrov od skupno terjanega dolga v višini 495.968 evrov. Za nekatere dolžnike je bilo izdanih tudi po več sklepov.
Na območju Finančnega urada Novo mesto je sklepe prejelo 245 dolžnikov (23,16 odst. vseh dolžnikov)
Na območju Finančnega urada Brežice je sklepe prejelo 63 dolžnikov (5,95 odst. vseh dolžnikov)
Na območju Finančnega urada Kočevje je sklepe prejelo 61 dolžnikov (5,77 odst. vseh dolžnikov)
Z območja, ki ga pokrivajo omenjeni finančni uradi, prihaja torej 34,88 odst. vseh oseb, ki jim je Furs zaradi neplačanih prekrškov zarubil denar. Na tem območju sicer živi okrog 222.000 oseb oz. 10,40 odst. prebivalcev Slovenije.
Kot navajajo na Fursu, so bili sklepi izdani dolžnikom iz celotne Slovenije. Sklep o izvršbi sta prejela dolžnik in banka, kjer ima dolžnik odprt račun, banka pa je nato na tej podlagi odtegnila sredstva, ki jih ima dolžnik na računu.
CSD ne more zadržati izvršbe, ko je sklep izdan
Dodajajo, da so sezname izdanih sklepov posredovali Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (kot pravijo, Furs ne razpola s podatkom o tem, za katero osebo je krajevno pristojen posamezen CSD), dejstvo pa je, da ko je sklep enkrat izdan, sledi tudi izvršba.
"Ker Furs sklepe, vključno takšne, ki lahko posežejo na denarno socialno pomoč, izdaja dnevno, bi presojanje Centrov za socialno delo, ali je potrebno izplačilo socialne pomoči delno ali v celoti v naravi, imelo lahko morebiten vpliv le na bodoča izplačila denarnih socialnih prejemkov," pravijo na Fursu.
Dolžnikom socialna pomoč v prihodnje v bonih?
Pričakovati je torej, da bodo CSD-ji osebam, ki jim je bil ta mesec zarubljena denarna socialna pomoč, to v prihodnje izplačevali v naravi oz. v vrednostnih bonih, ki jih Furs ne more rubiti.
Na to možnost v sporočilu za javnost pokažejo tudi na Fursu: "Vpliv na že izdane sklepe, izdane v januarju, bi tako bil mogoč le, če bi Centri za socialno delo o morebitnem izplačevanja v naravi odločali pred izvršitvijo sklepa, ta možnost je namreč obstajala tudi pred sprejetjem Šutarjevega zakona."
Izvršbe tudi v prihodnje
Furs bo z izvršbami nadaljeval, napoveduje. Glede na številčnost takšnih primerov, ko se lahko poseže tudi na denarne socialne pomoči, pa bo o tem najmanj tedensko obveščal Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti oziroma Centre za socialno delo, ko bo to ustrezno usklajeno z ministrstvom, so še sporočili s Finančne uprave.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
