L. M.

V Zdravstvenem domu (ZD) Novo mesto se kot v večini javnih zdravstvenih zavodov spoprijemajo s pomanjkanjem kadra, kar vpliva na zaposlene in paciente.

Preobremenjeni zdravniki in medicinske sestre težko dohajajo obseg dela, pacienti pa si želijo hitro in kakovostno zdravstveno pomoč, a je dostop do nje pogosto otežen.

V. d. direktorice ZD Novo mesto Alenka Simonič opozarja, da je fluktuacija kadra v javnih zavodih vse večja, vodstvo zdravstvenega doma pa se vsakodnevno ukvarja s tovrstnimi izzivi. »Zaposleni se res predano trudimo zagotoviti kakovostno in varno zdravstveno oskrbo vsem pacientom – tudi ob številnih izzivih javnega zdravstva.«

Komentar

Zdravnikov ni nikoli preveč. Ko jih bo, bo vse drugače

Družinski zdravniki zasedeni

Trenutno nobena izmed 15 ambulant družinske medicine ne sprejema novih pacientov, ki so napoteni v ambulanto za neopredeljene. »Naši splošni zdravniki pokrivajo 16 programov. Poleg družinske medicine skrbijo še za antikoagulantno ambulanto, ambulanto za odvisnike in zapore ter delajo v ambulanti za neopredeljene,« pojasnjuje Simonič.

Trenutno si pomagajo s tremi specializantkami družinske medicine. V kratkem naj bi zaposlili tri zdravnice, ki prihajajo iz tujine in morajo opraviti nostrifikacijo diplome ali specialnosti, pričakujejo pa tudi dve zdravnici iz drugih zdravstvenih zavodov.

»Za zdaj se stvari v družinski medicini odvijajo v pravo smer. Novi zdravniki bodo imeli dovolj dela, lahko bomo opredeljevali nove paciente, tudi tiste, ki so še vedno opredeljeni pri zdravnikih šolske medicine,« dodaja Alenka Simonič.

Ambulanta za neopredeljene

Zaradi trenutnega pomanjkanja zdravnikov družinske medicine je v ZD zelo zasedena ambulanta za neopredeljene. Nastala je po odhodu ene izmed zdravnic, ko je brez opredeljenega zdravnika čez noč ostalo dva tisoč pacientov.

»Vzpostavili smo jo, ker so vsi obstoječi zdravniki že imeli preveč pacientov. Trenutno ambulanta deluje štirikrat tedensko, saj se število tujih delavcev in njihovih družin povečuje,« pojasnjuje Simonič.

Ljudje sicer niso najbolj zadovoljni, saj se kader dnevno menja, čeprav se trudijo za stalne time. »A kljub vsemu so pacienti obravnavani, kar je bolje kot nič, na dolgi rok pa to po mojem mnenju ni prava rešitev,« dodaja.

L. M.

Kritično s pediatri

Največja kadrovska stiska je na pediatriji, na kateri dela deset pediatrov, nekateri so že blizu upokojitve. »Vsi že presegajo glavarinske količnike in težko sprejmejo nove paciente. To mama, ki pride z novorojenčkom, težko razume in je v hudi stiski,« pravi Simonič.

Za otroke poskrbljeno

Občina in zdravstveni dom zavračata očitke glede novomeške pediatrije

Pomanjkanje pediatrov

Namesto doma v Novem mestu do pediatra v Krškem

Pediatri so ključni tudi za zagotavljanje šolskih ambulant in cepljenj, a njihovo število ne zadostuje.

S pomočjo treh specializantk – specializacija traja pet let in v glavnem v Ljubljani – in prihoda ene pediatrinje iz tujine skušajo zagotoviti oskrbo otrok.

Prej v šolsko ambulanto

»Razmišljali smo tudi o uvedbi ambulante za neopredeljene za otroke ali okrepitvi mreže na primarni ravni, saj je otrok vedno več in res se trudimo, da bi naši otroci imeli svojega pediatra v Novem mestu,« pojasnjuje direktorica, ki meni, da bi se prostor za novorojenčke lahko bolj sprostil tudi z zgodnejšim odhodom otrok v šolsko ambulanto, kar pa je prepuščeno staršem.

Dejstvo je tudi, dodaja, da je pediatrija za zdravnike manj privlačna na primarni ravni, raje delajo v bolnišnicah, v katerih ni opredeljenih pacientov in ni tolikšne administrativne obremenitve.

Pred kratkim sta dve njihovi pediatrinji raje odšli delat v bolnišnico. »Povedali sta, da sta bili tu preobremenjeni z administracijo in zahtevnimi starši. V bolnišnici je delo organizirano drugače, brez opredeljenih pacientov.«

Nove moči

Konec leta bodo v ZD zapolnili nekaj kadrovskih mest v lani vzpostavljenih centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter odraslih.

Pričakujejo nove psihologe, delovne terapevte, socialne delavce, logopeda, psihiatra, socialna delavca. 

Po specializaciji odidejo

Na področju zobozdravstva je stanje stabilnejše, paciente še lahko opredeljujejo. Zaposlenih imajo 17 zobozdravnikov, večina jih vsaj delno dela tudi protetiko.

Specialistko protetike imajo le eno, bliža se upokojitvi. Vprašanje je, ali jo bodo lahko nadomestili. »Tu so čakalne vrste res dolge. Pacienti pa se lahko pri protetiki in oralni kirurgiji obrnejo na koncesionarja, ampak tudi tam se po večini čaka,« pojasnjuje direktorica.

Pove še, da se atraktivni specialnosti, kot sta protetika in ortodontija, pogosto selita v zasebni sektor. »Imeli smo oralnega kirurga in endodonta, ki sta po specializaciji odšla v zasebno sfero. Te specialiste je res težko pridobiti v javni zavod,« pravi Simonič.

»Če vidimo, da javni zavodi zaradi zakonodaje niso konkurenčni gospodarskim družbam, ki so del javnega zdravstva, je treba vzpostaviti enotne pogoje in zavode preoblikovati v neke druge konkurenčne organizacijske oblike, v katerih bodo ljudje lahko dobili javno storitev, ki jo potrebujejo in tudi plačujejo.

Prepričana sem, da je pacientu popolnoma vseeno, kdo ga obravnava in kam gre – da le dobi kakovostno pomoč takrat, ko jo potrebuje,« pravi direktorica.

Pacienti zaradi dolgih čakalnih vrst pogosto poiščejo storitev pri zasebniku ali celo v tujini, čeprav so prispevali za javno zdravstvo. To najpogosteje velja za zobozdravstvo in ortopedijo.

Red in enaki pogoji

»Ali ni absurdno, da je z našim denarjem plačan zasebni izvajalec v tujini, naš pa ne sme biti? Pacienti namreč po evropski direktivi lahko uveljavljajo pravico do povračila storitve pri naši zavarovalnici,« opozarja Simonič. 

»Zato zagovarjam, da je treba v sistem javnega zdravstva vključiti vse in narediti red. Če bi bila volja, bi lahko že zdavnaj prišli do tega.«

Še vedno preobremenjeni

Med razlogi za odhod iz javnih zavodov Simonič navaja tudi preobremenjenost zdravnikov in medicinskih sester. Administracija predstavlja med 30 in 40 odstotkov njihovega dela. Digitalizacija – e-napotnice, e-bolniški list itn. – jih ni razbremenila dela.

»Ambulante so postale skoraj kot proizvodni tekoči trak. Administracija ni poenostavljena tako, kot smo pričakovali. Vsaka nova aplikacija je žal neprijazna do uporabnika.

Mlajše generacije so bolj naklonjene informatizaciji, starejši, predvsem tisti, ki ne obvladajo uporabe e-sistemov, mogoče nimajo pametnih telefonov, računalnika …, pa so celo diskriminirani in se brez pomoči res ne morejo znajti,« pojasnjuje direktorica.

Dodaja, da k preobremenjenosti zdravstvenih delavcev prispeva tudi veliko pacientov.

Nova zakonodaja jim ni v prid

V. d. direktorice ZD Novo mesto je kritična tudi do aktualne vlade. Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki omejuje hkratno delo v javnem in zasebnem sektorju, dodatno prispeva k odhodu kadra v zasebni sektor.

Zaradi tega so npr. v novomeškem ZD pred kratkim izgubili dolgoletno klinično psihologinjo, v zasebni sektor je raje odšel še edini kardiolog. 

PROBLEMI V JAVNEM ZDRAVSTU

Pediatrinja kaznovana, ker je delala preveč

»Zakaj nekomu, ki korektno dela v svojem zavodu in želi popoldne še delati, to prepovedati? To velja le v zdravstvu. S prepovedjo ne rešuješ težav, ampak jih navadno samo še povečuješ.

Treba je urediti pogoje in določiti jasna pravila za delo zunaj rednega delovnega časa oz. matičnega zavoda, področje tudi ustrezno regulirati in nadzirati, ugotovljene nepravilnosti pa sankcionirati,« opozarja Simonič in spominja, kaj pomeni odhod samo enega zdravnika iz javnega zdravstva – okoli dva tisoč pacientov ostane brez svojega zdravnika. 

»Ali je to res dobro za ljudi?« se sprašuje.

Res želimo javno zdravstvo?

Opozarja tudi, da so se po covidnem obdobju anomalije v sistemu še bolj izrazile.

Razlog nova zakonodaja

Iz Zdravstvenega doma Novo mesto odhaja psihologinja, odločila se je za zasebništvo

Omejitev popoldanskega dela

Zdravniki odhajajo iz javnega zdravstva, mi pa k zasebnikom na Hrvaško

»Z vsakim ukrepom smo javni zavodi, ki moramo pokrivati vse programe v dobrobit ljudi, v vedno slabšem položaju. Na drugi strani se krepijo gospodarske družbe, ki imajo koncesijo ter poslujejo pod drugačnimi pogoji in zakonodajo. Plačnik je isti, vzrok za kadrovske težave pa očiten,« poudarja Simonič.

Prehod s primarnega zdravstva h koncesionarjem in na sekundarno raven zaznavajo zlasti zdravniki, medtem ko se medicinske sestre raje vračajo iz bolnišnic v zdravstvene domove, žal pa mnoge zaradi preobremenjenosti in boljšega zaslužka odhajajo tudi v druge službe.

»Ko je prva medicinska sestra odšla v npr. Hofer, bi morali na ministrstvu za zdravje zazvoniti vsi alarmi, pa niso,« pove Alenka Simonič, ki je vršilka dolžnosti direktorice ZD Novo mesto že drugo leto, ko na prvem razpisu, na katerem sama ni kandidirala, svet zavoda ni izbral novega vodstva.

Prav kmalu se obeta nov razpis, ali si je premislila in bo znova kandidirala za to delovno mesto, pa še ne more reči.