##IMAGE-3722370##

Dolenjski in Posavski muzej na razstavi ob 700-letnici Vilne 1.000.000 korakov, Jantarna pot od Rima do Baltika

Dolenjski in Posavski muzej skupaj s pokrajinskim muzejem Ptuj Ormož sodelujeta na veliki arheološki razstavi ob 700-letnici litovske prestolnice Vilne 1.000.000 korakov, Jantarna pot od Rima do Baltika, kjer je razstavljenih več z jantarjem povezanih predmetov iz zbirk omenjenih treh muzejev.

Sodelovanje Dolenjskega muzeja z vilenskim sega v leto 2017, ko so v Dolenjskem muzeju izpeljali zelo uspešen in odmeven projekt Jantarno leto, pripravili tri mednarodne razstave in dve konferenci na temo jantarja in jantarne poti. »Med številnimi domačimi in tujimi strokovnjaki je takrat na konferenci sodelovala tudi kolegica iz Jantarnega muzeja Palanga, ki je bila tokrat glavna vez našega sodelovanja. Prav na njeno pobudo smo se lani začeli dogovarjati o sodelovanju in izposoji jantarnega gradiva iz Slovenije. Zaprosili so nas za več jantarnih izdelkov iz halštatskega in rimskega časa. Takoj smo jih povezali s kolegi iz Posavskega muzeja Brežice in Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, saj hranita izjemno jantarno gradivo iz rimskega časa,« o tem, kako je prišlo do sodelovanja na razstavi ob 700-letnici Vilne, pripoveduje arheologinja Dolenjskega muzeja Petra Stipančić.

Trije slovenski muzeji so posodili 39 arheoloških jantarnih izdelkov. Gradivo s Kapiteljske njive, datirano v 5. do 4. stoletje pred našim štetjem, predstavljena je rimska postaja Ribnica-Romula z izjemnimi in zelo bogatimi jantarnimi izdelki ter najdišča s Ptuja, prav tako iz rimskega obdobja. Ob razstavi je izšel tudi bogat in strokoven katalog z opisom vseh razstavljenih predmetov. Na razstavi sodeluje kar 15 ustanov iz 9 evropskih držav.

»Razstava 1.000.000 korakov, Jantarna pot od Rima do Baltika predstavlja izjemne jantarne izdelke na tej poti. Jantarna pot ne pomeni samo izmenjave jantarja, ki je prihajal z obale Baltika vse do Jadrana, ampak tudi drugih dobrin in kultur. V ta trgovski krog izmenjav je bilo vključeno tudi halštatsko Novo mesto, ki je na podlagi presežkov v starejši železni dobi trgovalo z različnimi področji takrat znanega sveta. Intenzivna izmenjava jantarja se je nadaljevala tudi v rimskem obdobju. Dokaz tega so bogate najdbe v grobovih Ribnice in več najdišč s Ptuja,« dodaja Stipančićeva.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.