M.G.

Dogodek, ki velja za največje ocenjevanje medu v Sloveniji, je tudi letos pritegnil veliko pozornosti, saj so prejeli kar 295 vzorcev medu, ki jih je poslalo 168 čebelarjev iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Švice.

Svetovni dan čebel praznovali tudi v Semiču

Otroci najbolj navdušeni nad cvetličnim medom

Kdo ima najboljši med

Dobrih ljudi čebele ne pikajo

Predsednik Čebelarskega društva Semič Bojan Pavlin je povedal, da so ocenjevali le med, in ne drugih čebeljih izdelkov.

»Letos smo prejeli vzorce akacijevega, ajdovega, cvetličnega, gozdnega, hojevega, kostanjevega, lipovega in smrekovega medu. Največ je bilo gozdnega medu, in sicer dobra tretjina vseh vzorcev. Po mnogih letih je na več območjih Slovenije ponovno zamedila hoja, zato smo prejeli kar 51 vzorcev hojevega medu, nekoliko manj pa kostanjevega in lipovega,« je pojasnil Bojan Pavlin.

Kultura

Praznovanje jeseni in martinovanje v Semiču

Pri vsakem vzorcu so opravili tudi meritev elektrolitske prevodnosti, ki omogoča natančnejšo določitev vrste medu, in vsebnosti vode. »Letos smo zaznali nižji odstotek vlage kot prejšnja leta, kar pomeni, da je med zrelejši in kakovostnejši,« še dodaja Pavlin.

Dobra letina kljub neugodnemu vremenu

Ko so se v semiškem društvu pred več kot dvema desetletjema odločili za organizacijo ocenjevanja medu, je bil njihov cilj predvsem promocija čebeljih pridelkov in čebelarstva.

Gospodarstvo

Najvišje ocene v Semič, na Primorsko in Hrvaško

»Takrat smo težje našli kupce za med. Ocenjevanje pa ni zgolj tekmovanje, temveč tudi izobraževanje čebelarjev in potrošnikov, spodbuda k dvigu kakovosti medu ter promocija pomena čebel v naravi in varne hrane,« poudarja Pavlin.

Letošnje čebelarsko leto se je v Beli krajini, na Dolenjskem in v Posavju začelo neugodno.

»Zmrzal in hladno, deževno vreme v pomladnih mesecih sta povzročila, da ni bilo akacijevega medu in zelo malo cvetličnega. Nadaljevanje je bilo boljše – dobro sta cvetela lipa in kostanj, dež tokrat ni zmotil kostanjeve paše. Julija je zamedil tudi gozd, predvsem hoja in ponekod smreka, kar se že dolgo ni zgodilo. Lahko rečem, da smo čebelarji z letošnjo sezono zelo zadovoljni,« je dejal predsednik društva.

Slovenski čebelarji večino svojega pridelka še vedno prodajo na domu, vendar se spopadajo z vedno večjo konkurenco iz tujine. »Kadar je letina dobra kot letos, je konkurenca večja, kadar pa je slaba, med hitreje poide,« pravi Pavlin.

Predsednica letošnje ocenjevalne komisije mag. Malči Božnar je razkrila, da je 35 odstotkov vzorcev prejelo zlato priznanje, 44 odstotkov srebrno in 16 odstotkov bronasto.

Le pet odstotkov vzorcev medu je bilo premalo sortno značilnih, da bi prejeli odličje.

»Komisija ocenjuje zgolj sortnost medu in odstopanja v sortnosti, ne pa kakovosti medu nasploh. Za to oceno je še vedno potreben laboratorij,» je pojasnila Malči Božnar in semiškim čebelarjem čestitala za odlično organizacijo, preostalim sodelujočim pa za izvedbo vseh postopkov, od pobiranja in priprave vzorcev do merjenja itd.

Na trgu vse več ponaredkov

Čebelarsko društvo Semič danes šteje 55 članov.

Pavlin, ki je predsednik od leta 2017 (pred tem je bil tri leta podpredsednik), se s čebelarstvom poklicno ukvarja že več kot 30 let. Ima približno 200 čebeljih družin na sedmih lokacijah, od leta 2011 pa deluje tudi kot ekološki čebelar.

»Naše društvo bo še naprej spodbujalo kakovostno pridelavo medu, izmenjavo znanja med čebelarji in spoštovanje tradicije,« je sklenil Pavlin.

»V zadnjih letih pa nas vse bolj ogrožajo ponaredki – izdelki, ki so videti in dišijo kot med, a so pravzaprav zmešani s sladkornimi sirupi ali celo umetno proizvedeni. Po nekaterih ocenah je na svetovnem trgu več kot polovica medu ponarejenega,« opozarja Pavlin.

Takšni izdelki niso le goljufija za potrošnike, temveč lahko tudi škodujejo zdravju. »Umetni med ne vsebuje naravnih encimov, antioksidantov, vitaminov in mineralov, zaradi katerih je pravi med koristen. Namesto tega prinaša preobremenitev z rafiniranim sladkorjem, kar lahko vodi do številnih zdravstvenih težav,« še poudarja Pavlin.

Na tokratnem ocenjevanju medu so belokranjski, dolenjski, posavski in kočevsko-ribniški čebelarji skupaj prejeli 23 zlatih diplom, 61 srebrnih, 26 bronastih in deset zahval.