##IMAGE-3435700##

V trenutnih zaostrenih gospodarskih razmerah v Sloveniji, ko je eden izmed večjih problemov nekreditiranje gospodarstva, marsikateri ekonomist vidi pot do izhoda iz krize tudi v večjem črpanju evropskih sredstev. A kot je na včerajšnjem posvetu s posavskimi gospodarstveniki povedal naš nacionalni koordinator za večletni finančni okvir Igor Mally, bodo kriteriji za denar iz evropskih skladov v prihodnosti verjetno še zaostreni oziroma bodo morali biti projekti precej bolje pripravljeni.

Vzhodna Slovenija, kamor spadajo tudi Posavje, Dolenjska in Bela krajina, bo sicer še vedno polno upravičena do sredstev strukturnih skladov, saj po razvitosti zaostaja za povprečjem Evropske unije. Razlika bo le v tem, kot poudarja Mally, da bo denar bolj pogojen s tem, da ga bo Evropa namenjala predvsem razvoju in zagotavljanju novih delovnih mest.

Slovenija je po uspešnosti črpanja evropskih sredstev v zgornji tretjini držav članic EU, ki so upravičene do tega denarja. Po besedah Mallyja smo zelo uspešni na področju kmetijstva, manj v kohezijski politiki.

"Evropska komisija predlaga vzpostavitev novega infrastrukturnega sklada za povezovanje Evrope, v katerem se obeta mnogo več denarja za promet, energetiko in telekomunikacijske povezave, precej manj pa na primer za kmetijstvo."

Čeprav se v Sloveniji tako občine kot podjetja pritožujejo nad premajhno uspešnostjo države pri črpanju evropskih sredstev, pa predstavnik Službe vlade za razvoj in evropske zadeve opozarja, da je največji problem naše države pomanjkanje dobrih projektov.

"Za nadaljnji razvoj bi bilo zelo priporočljivo, da bi imeli projekte na zalogo. Da imamo konkreten plan oziroma razvojni načrt in ko projekti dozorijo, z njimi kandidiramo na razpisih. Ne pa, da se začnemo pogovarjati o tem, da bi projekt naredili šele takrat, ko vemo, da je denar na voljo," je kritičen Mally.

Več o tem, kaj si od novega finančnega okvira Evropske unije med leti 2014 in 2020, o katerem sicer med državami članicami še vedno ni dogovora, obetajo posavski gospodarstveniki in s kakšnimi težavami se soočajo pri črpanju evropskega denarja, pa v naslednjem Dolenjskem listu.