Društvo upokojencev Dolenjske Toplice: Martinov pohod s pojedino
Tudi to se zgodi, torkov društveni pohod, prava izbira trase na poseben dan.
To je na Martinovo, ki je več kot le praznik vina. Je priložnost za povezovanje ljudi in ohranjanje tradicij. Kljub modernizaciji vinogradništva ostaja Martinovo pomemben del slovenske kulturne dediščine, ki združuje generacije in krepi skupnost.
Po obvezni jutranji kavi v mrzlem, meglenem jutru, se je v Gornjem Kamenju zbralo kar 30 udeležencev društvenega pohoda. V dolini megla, tu s soncem obsijana pobočja Trške gore s pogledom na enega najstarejših gradov v Sloveniji. To je Hmeljnik na 498 m, z dominantno lego med dolinama Temenice in Radulje.
Po označeni poti Trdinove poti smo dosegli grad, ki se omenja že 1217 kot Hofenbach. To je bil družinski grad z več uporabniki iz rodbine hmeljniških vitezov. Preživel je različna obdobja. V rokah različnih lastnikov so se dogajali posegi vanj, od preureditev, dozidav, rušenj in propadanja. Zasnova je bila pozidana v romanski arhitekturi, v stilskih obdobjih gotike in renesanse se je grad razvil v obsežno razraščeno arhitekturo. V Wanboldtovih časih je imel dvojno obrambno obzidje, vodovod, elektriko. V kapeli Sv. Pankracija pa veliko dragocenosti, tudi bogata knjižnica z Dalmatinovo biblijo in Bohoričevimi Zimskimi uricami.
Maja 1942 so partizani grad zažgali, bi je še miniran, v 20 stol. delno pokrit in prepuščen propadanju. Od leta 1999 je kulturni spomenik državnega pomena.
Nadaljevali smo s hojo po makadamskih, gozdnih poteh. Dosegli smo najvišji vrh med Kumom in Trdinovim vrhom, 609 m visoki Turn. Šelestenje listja ob hoji po najlepši preprogi narave je pravo jesensko doživetje. Prišli smo do Ključa z napisom Grčevje, tam v daljavi zrli na Trdinov vrh, nato do spomenika v Štravberku, ki so ga 19.3.2021 postavili krajani Štravberka in Mestna občina Novo mesto, v spomin na strmoglavljeni ameriški bombnik B-24 Liberator z 10 člansko posadko. Trije so umrli na kraju nesreče, dva so rešili domačini in jih predali partizanom, pet so jih zajeli domobranci in predali Nemcem.
V nadaljevanju smo imeli postanek pri cerkvi Sv. Jurija z znamenito trto z Lenta, se spustili v dolino in spet v hrib do Golušnika. Nad dolino je bila še vedno koprena, nas pa je spremljano sonce in veselje na vsakem koraku.
Vinogradi in zidanice so samevale, praznika ni bilo čutiti. Pa vendar za nas upokojence je praznik prav vsak dan, če si ga znamo narediti in uživati v danih trenutkih. Naredili smo kar 13 kilometrov in druženje zaključili z martinovo pojedino v Gorenjem Kamenju.
Elica Pavlič
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
