A. K.

##IMAGE-3316347##

Brežiška občina je sinoči na javni tribuni v tamkajšnji knjižnici predstavila osem velikih projektov, ki so jih v občini že izvedli oziroma jih bodo v naslednjih nekaj letih. Investicijski projekti, ki bodo stali več deset milijonov evrov, obsegajo kanalizacijo v Brežicah, Globokem in Dobovi, obnovo brežiške osnovne šole, izgradnjo večnamenske dvorane, celostno obnovo brežiškega gradu, ureditev starega mestnega jedra in komunalno ureditev industrijske in poslovne cone Brezina, njihova rdeča nit pa naj bi bila skrb za lepše okolje.

Večina projektov cilja na črpanje evropskih sredstev, na katera pa je treba zaradi zapletenosti postopkov čakati precej časa, kar pri ljudeh ponavadi ne naleti na odobravanje.

"Takšni veliki projekti terjajo predvsem drugačen pristop. Razpisi so precej težavni in velikokrat naletimo na nerazumevanje javnosti, ki se čudi, zakaj ne gre hitreje," je povedal brežiški župan Ivan Molan.

Pri predstavitvi novih vlaganj v občini je poleg predstavnikov občine sodeloval tudi domačin, gospodarski minister Andrej Vizjak, ki je predstavil državna projekta Phoenix in hidroelektrarne na Spodnji Savi. Izgradnja slednjih pa skrbi brežiškega občinskega svetnika Hrvoja Oršaniča, ki je v razpravi opozoril tudi na pomanjkljivosti investicij.

"Zgodba o uspehu ni tako dobra, kot ste jo poskušali predstaviti. Izgradnja hidroelektrarn je namreč svojevrstno breme za okolje," je prepričan Oršanič, ki se sprašuje, kaj ima lokalno prebivalstvo od energetskih objektov.

Posavje namreč z jedrsko elektrarno in verigo hidroelektrarn postaja eden izmed največjih energetskih bazenov v državi, zato so vse glasnejše različne ljudske iniciative, ki zaradi obremenjenosti okolja zahtevajo primerne odškodnine.

"Prizadevali si bomo, da bodo vsi ti posegi domačinom prijazni. Sprašujem pa se, kaj smo imeli od energetike pred mandatom te vlade," je v duhu bližajočih se jesenskih volitev pripomnil gospodarski minister Vizjak.