I. V.

Tradicionalno akcijo obročkanja ptic Ring a raja je tokrat prvič organiziralo letos februarja na svetovni dan mokrišč ustanovljeno Društvo za ohranjanje mokrišč Zdravci, ki ima sedež v Zburah, njegov predsednik in ustanovitelj pa je Jani Vidmar.

Akcija Ring a raja – ime je sestavljeno iz ring, kar pomeni prstan oziroma obroček, in besede raja, kar bi bila skupina ljudi, ki obročkajo ptice – je letos konec preteklega tedna na območju mokrišča v Zdravcih ob reki Radulji pri Šmarjeti potekala že sedmo leto zapored.

Del mokrišča, ki je danes lepo zaraščeno z avtohtonim rastlinjem, ki nudi prijazno zatočišče številnim živalskim vrstam – od ptic pa do bobrov in vider –, je Jani Vidmar s partnerko Dragano kupil leta 2017, da bi ohranil dragocen del narave pred uničenjem, torej pred kmetijsko rabo z obilnim gnojenjem ter nerazumnimi in za naravo škodljivimi protipoplavnimi ukrepi vodarjev.

Društvo za ohranjanje mokrišč Zdravci

Hčerki za prvi rojstni dan kupila mokrišče

Obnova in ohranjanje mokrišča

V mokrišču Zdravci zasadili že petdeset medovitih in plodonosnih dreves

I. V.

»Na našem mokrišču, ki je obenem največje trstičje na Dolenjskem, živi 161 različnih vrst ptic, kar je nora številka,« pove Jani Vidmar, lepo pa je tudi število udeležencev tridnevne akcije obročkanja ptic v Zdravcih, blizu šestdeset. Večina jih je na tabornem prostoru v Zdravcih ob Radulji tudi prespala, nekateri pa pridejo pomagat tudi le za nekaj ur.

Preberite še

· Trajnost

Teden mobilnosti s picami v obliki kolesa

V mreže, postavljene na območju mokrišča, se vsako leto ujame med dvajset in trideset različnih vrst ptic oziroma od dvesto do štiristo posameznih primerkov. Privabijo jih s posnetim ptičjem petjem tiste vrste ptic, ki jih želijo ujeti oziroma za katere predvidevajo, da se nahajajo nekje v bližini.

Nekatere vrste se na tovrstne zvočne vabe dobro odzivajo, nekatere pa se za posnetke petja svojih kolegic sploh ne odzivajo, pojasnjuje Jani Vidmar. Letos so postavili šestnajst od dva do tri metre visokih in dvanajst metrov dolgih mrež. Ptice lovijo predvsem zjutraj in zgodaj dopoldne ter proti večeru, saj čez dan počivajo.

I. V.

Ring a raja je le ena izmed številnih akcij obročkanja ptic v Sloveniji. »V Sloveniji imamo okoli petdeset pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije registriranih obročkovalcev, ki morajo opraviti precej zahteven izpit. Zakaj sploh obročkamo ptice? Bistveni namen je slediti pticam, izvedeti, kam ptice odhajajo, ko se selijo. Na primer. Ptice, ki smo jih obročkali pri nas, potem najdejo na Malti, v Nemčiji ali nekje v Afriki, kamor se seli prezimovat večina naših ptic selivk. Nekatere gredo tudi v Azijo,« ptičje potovalne navade razloži Jani Vidmar.

Na žalost je smrtnost ptic selivk na njihovih dolgih poteh zelo velika in se jih le malo vrne. Nekatere poginejo zaradi napora, druge ulovijo ali celo ustrelijo ljudje. 

»Tako najdemo zelo malo ptic, ki smo jih že obročkali in se vrnejo. Ko uloviš že obročkanega ptiča, si lahko zelo srečen. Tu v Zdravcih smo že dobili ptice z obročki, ki so k nam prišle iz Malte, iz Nemčije, Hrvaške, Danske … Ni se pa še zgodilo, da bi ujeli ptico, ki je bila obročkana tu in bi se vrnila na isto mesto. So pa na primer sinico, ki sicer ni ptica selivka in smo jo obročkali v Zdravcih, našli mrtvo v Moskvi. Pa smo mislili, da sinice živijo na istem mestu in se vso zimo potepajo tukaj nekje okrog,« pojasnjuje Vidmar.

Ko se ptica zaplete v mrežo, jo obročkovalec previdno osvobodi in spravi v posebno vrečko ter odnese do terenske »pisarne«, v kateri ptico stehtajo, premerijo, določijo spol in starost ter jo popišejo in ji nadenejo obroček s številko, nato pa jo spustijo. Zgodi se, da naslednji dan isto ptico ujamejo na Cresu, nekje v Dalmaciji ali celo v Grčiji in tako obročkovalci pridejo do podatkov o njihovem gibanju, saj so obročkovalci iz Evrope med seboj povezani v evropsko mrežo Euring, v Sloveniji pa v SCOP, Slovenski center za obročkanje, ki deluje pod okriljem Prirodoslovnega muzeja.

V dobi svetovnega spleta je izmenjava podatkov zelo hitra in učinkovita, pred tem pa je šlo to vse skupaj zelo počasi pa tudi metode lova ptic so bile drugačne. Obročkovalci so lovili ptice na limanice s ptičjim lepilom, pripravljenim iz jagod omele, in jih tako marsikdaj tudi poškodovali; doživele so velik stres in veliko jih je pri tem tudi poginilo. Lov z mrežami je veliko učinkovitejši in do ptic prijazen.

Galerija

I. V.