Hčerki za prvi rojstni dan kupila mokrišče
O pomenu in varovanju narave smo ljudje običajno polni besed, ko je treba to dokazati z dejanji, pa jih ostane manj. Naravovarstvenik Jani Vidmar iz Zbur v šmarješki občini že vrsto let zavzeto skrbi za del območja Zdravci, ki predstavlja eno redkih ohranjenih mokrišč na Dolenjskem.
Na nedavni svetovni dan mokrišč je uresničil dolgoletno željo – s somišljeniki je ustanovil Društvo za ohranjanje mokrišč Zdravci, ki je eno redkih tovrstnih društev v Sloveniji.
»Želimo prispevati k varovanju in ohranjanju narave, zlasti mokrišč, ozaveščati javnost o njihovem pomenu za vsa živa bitja, za kar bomo organizirali izobraževalne dogodke, vodene oglede za šole in druge. Ne nazadnje menim, da bo društvo predstavljalo tudi pomemben prispevek k razvoju turizma v šmarješki občini,« pravi Jani Vidmar, ki se še kako zaveda, kak dragocen naravni biser je območje Zdravci.
Gre za skoraj sto hektarov najbolj poplavnega območja v neposredni bližini Zbur, kjer se Laknica izliva v Raduljo, in je del Nature 2000. Mokrišče Zdravci je izjemno pomemben ekosistem, ki združuje bogato biodiverziteto ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Mokrišče služi kot naravni rezervoar vode, kot skladišče ogljika in filter za onesnaževala ter zatočišče številnim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam. Poleg ekološke vrednosti pa območje nudi tudi prostor za sprostitev, raziskovanje in za naravoslovno izobraževanje.
Mokrišča izginjajo
A kljub dokazanemu pomenu, da so mokrišča nenadomestljiva in nujna za obstoj vseh živih bitij, ter kljub leta 1971 sprejeti mednarodni konvenciji so mokrišča pogosto izsušena, degradirana ali pozidana, skratka, so eno najbolj ogroženih ekosistemov na svetu. Izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi; od 70. let prejšnjega stoletja do zdaj jih je izginilo že 35 odstotkov.
»Ne zavedamo se, da je nekje meja, in ko jo prestopimo, se ne bo dalo več nič narediti, narava ne bo mogla več funkcionirati. Koliko živalskih in rastlinskih vrst je že izginilo, pa nas nič ne izuči,« pravi Jani Vidmar, ki je sicer Ljubljančan, a se je v Dolenjsko dobesedno zaljubil. Od tu izhajajo njegovi sorodniki, in ko je leta 2003 od tete v Zburah podedoval hišo in nekaj zemlje, je najprej prihajal na vikend. Odločitev, da ta postane dom mlade družinice, ki si jo je osnoval s partnerko Dragano, ni nikoli obžaloval in oba zatrdita, da si zdaj ne moreta več predstavljati, da bi živeli v bučni Ljubljani. Tu je kakovost življenja bistveno večja in z leti to ceniš.
Kupila zemljo
Mokrišče Zdravci sta tako posvojila, da sta z lastnimi sredstvi celo odkupila zemljo, da bi jo zaščitila pred degradacijo in omogočila nemotene naravne procese.
»Vedno sem govoril, da ko bom zadel na lotu, bom kupil mokrišče Zdravci. To se seveda ni zgodilo. A ko sva videla, kako se to območje uničuje – doživeli smo zastrupljanje živali s strupom za podgane, požig bobrišča, sekanje obvodne zarasti v času gnezditve, redno mulčanje bregov – je odločitev padla. Pika na i so bili nerazumljivi »protipoplavni ukrepi« v zimi 2015/16, ki jih je na poplavnem območju Nature 2000 izvajalo državno podjetje VGP Novo mesto, torej tisti, ki naj bi Naturo 2000 najbolj spoštovali. Takrat sva se odločila. S prihranki sva leta 2017 kupila okoli tri hektare mokrišča, kar je bilo darilo hčerki Niki za njen prvi rojstni dan. Ja, nenavadno, a še danes pravim, da je bila to najboljša naložba mojega življenja,« pripoveduje Jani in se spominja, da je veljal za čudaka, ko je od kmetov oz. zasebnih lastnikov kupoval poplavno območje, ki je bilo zaraščeno, divje, zapuščeno.
Kmetje so ga sicer obdelovali, dokler se je dalo, in tako nehote povzročali škodo avtohtonim prebivalcem s prekomernim gnojenjem in košnjo v času gnezdenja in polaganja mladičev. To se še dogaja z obdelovanjem zemljišč v lasti sklada kmetijskih zemljišč, ki jih imajo kmetje v najemu. Tudi tu bi se s pomočjo države dalo kaj narediti, v korist narave in nas samih, menijo v na novo ustanovljenem društvu za ohranjanje mokrišč Zdravci.
Postojanka ptic selivk
Jani Vidmar zdaj že osem let ohranja naravni priobalni pas z bogato vegetacijo. V soglasju z novomeško enoto Zavoda RS za varstvo narave so skopali dodatne bajerje, poplavna območja, da je tu nastal še primernejši habitat za dvoživke, ribe, vidre, bobre, ptice itn.
»Uredili smo jim boljše možnosti za prebivanje, vedno več je vseh živali, vedno bolj raznovrstno vse postaja. V Zdravcih med drugim gnezdijo 2–3 pari grahaste tukalice, svetovno ogrožene ptice, ki jih je po zadnjem popisu ptic gnezdilk v Sloveniji le 20–60 parov,« ponosno pove sogovornik, ki je v mokrišču postavil tudi gnezdilnice in z mrežami zaščitil stare vrbe pred vplivom bobrov. Stare vrbe delno obrezuje, da prepreči njihovo lomljenje in prezgodnje odmrtje, veje obrezanih vrb pa pušča ob potoku kot hrano bobrom. Bobri so na tem območju zelo aktivni, vendar jih je z ustreznimi ukrepi mogoče sobivanjsko usmerjati, pove.
Poudari še, kako pomembno je mokrišče Zdravci kot postojanka ptic selivk, saj se na dolgi poti v tople kraje tu lahko odpočijejo, nahranijo itn., »in dobro bi bilo, da bi imeli v Sloveniji več takih točk,« pravi Vidmar. Ohranjanje mokrišč pomaga tudi pri manjši nevarnosti poplav, ki so pred leti že prizadela šmarješko in škocjansko občino.
Priljubljena točka
Območje Zdravci, na katerem so uredili potke, ki jih redno kosijo, je postalo priljubljeno med domačini, predvsem med sprehajalci, ki so v obdobju epidemije koronavirusa v naravi našli zatočišče in mir. »To jasno kaže, kako ključna so mokrišča ne le za živalski in rastlinski svet, ampak tudi za dobrobit ljudi. Tam se lahko sprehajajo, opazujejo, fotografirajo,« pravi Jani Vidmar in omeni, da v Zdravcih že zdaj organizirajo izlete, opazovanja ptic, redno poteka obročkanje ptic ... Dejavnosti bo še več.
Verjame, da bo Društvo za ohranjanje mokrišč Zdravci predstavljalo zgleden primer, kako lahko posamezniki in skupnosti prispevajo k varovanju narave. Zato vse, ki jih zanima naravovarstvo in ohranjanje mokrišč, vabi, da se jim pridružijo.
