Osebni arhiv

Leseno krono so 21-letni študentki gozdarstva nadeli na nedavnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Komisijo je prepričala s svojo srčnostjo, znanjem in predanostjo gozdu.

»Odraščala sem ob ritmih narave in v tišini gozda, ki mi že od otroštva pomeni varen prostor. Želim biti njegov glas – most med tradicijo in prihodnostjo. Gozd je namreč nekaj, kar nas je spremljalo skozi preteklost in nas bo oblikovalo tudi v prihodnosti. Mladim želim približati njegov pomen in jih spodbuditi, da začutijo njegovo vrednost. Gozd ni le vir lesa, ampak tudi prostor za rekreacijo, čist zrak, vodo ter dom številnim živalskim in rastlinskim vrstam. Pomembno je, da se zavedamo, da brez njega tudi nas ne bi bilo,« o pomenu gozda razmišlja 21-letnica.

Študentka gozdarstva in gasilka

Gozdarska kraljica je Neja Kokot iz Rosalnic

Prihaja z manjše kmetije, na kateri živi z očetom Željkom, bratom Gašperjem in babico Marijanco, mama Helena živi v Novem mestu, Neja Kokot ima tudi polsestro Ulo. Kokotovi imajo nekaj manj kot 10 hektarjev obdelovalnih površin zemlje in gozda, zadnjih šest let pa tudi nekaj ovac. »Ovčereja je postala predvsem bratov hobi. Glede na veliko povpraševanje vsako leto prodamo vse jagenjčke, predvsem za meso ali nadaljnjo rejo,« pripoveduje.

Osebni arhiv

Uživa v študiju gozdarstva

Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Metliki, je izobraževanje nadaljevala na tehniški gimnaziji Šolskega centra Novo mesto, zdaj pa je študentka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, končuje drugi letnik. »Za ta študij sem se odločila povsem po naključju. Zdi se mi, da po srednji šoli še vedno nisi popolnoma pripravljen izbrati, kaj boš počel vse življenje. In sem si rekla: če mi ne bo všeč, se bom pa prepisala. A se je izkazalo, da je bila odločitev prava, gozdarstvo mi je priraslo k srcu. Všeč mi je, da ima študij veliko prakse, saj ogromno časa preživimo na terenu. Zanimivo pa je tudi to, da je na moji smeri deklet presenetljivo veliko, kar osem od približno 20 študentov. Res pa je, da je to precej neobičajen študij za dekleta, še danes me marsikdo začudeno pogleda, ko povem, da študiram gozdarstvo,« pove simpatična Belokranjka.

Kam jo bo odneslo po študiju, še ne ve, zagotovo pa želi ostati povezana z gozdom in naravo, morda tudi v povezavi z izobraževanjem ali promocijo trajnostnega gospodarjenja z gozdom. »Po drugi strani me privlačijo tudi bolj proizvodna področja, saj bi tam lahko prispevala k razvoju gozdarstva. Verjamem, da bom z izkušnjami našla pravo pot.«

Dragocene izkušnje na terenu

Praktičnih izkušenj pa ne pridobiva le pri študiju, že drugo leto namreč pomaga pri delu v krajevnih enotah Črnomelj in Metlika - Semič, ki sodita pod okrilje Območne enote Novo mesto Zavoda za gozdove Slovenije. »Gre za delo prek podjetja Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je v državni lasti in skrbi za državne gozdove. Predvsem sodelujem poleti, pa tudi med letom, če nimam študijskih obveznosti. Največ pomagam pri odkazilu v državnih gozdovih, pri varstvenih obhodih, na primer spremljanju lubadarja, pa tudi pri odkazilu letvenjakov in podobno. To delo je zame zelo dragoceno, saj se učim neposredno v praksi in to lahko kasneje povezujem z vsebinami na predavanjih,« opiše Neja.

Osebni arhiv

Meni, da je problematik, povezanih z gozdom in življenjem v njem, kar nekaj. »Podnebne spremembe, vedno pogostejše ujme in škodljivci, kot je lubadar, ter vse bolj množična divjad z obžiranjem mladja močno vplivajo na stanje gozdov. Zaradi vse višjih temperatur se nekatere drevesne vrste ne bodo več mogle obdržati, hkrati pa se škodljivci še hitreje razvijajo in povzročajo veliko škode. V Sloveniji sicer zgledno skrbimo za gozdove, saj imamo dolgo tradicijo trajnostnega gospodarjenja z gozdom. A prav je, da ohranjamo zavest, da je gozd živ sistem, ki ga moramo varovati in spoštovati,« poudari.

Kmalu tudi operativna gasilka

Na domače kraje je zelo navezana in tudi sicer zelo vpeta v lokalno življenje. Je pripravnica v Prostovoljnem gasilskem društvu Rosalnice, kar pomeni, da je še v procesu usposabljanja za operativno gasilko, in članica oziroma tudi tajnica Društva prijateljev mladine Metlika. »V obojem uživam, pomeni mi sproščeno druženje s preprostimi, pozitivnimi ljudmi, s katerimi ni nikoli dolgčas. Hkrati mi daje občutek pripadnosti – da skupaj ustvarjamo nekaj dobrega, pomagamo skupnosti in tudi podpiramo mlade kmete, brez katerih si ne moremo predstavljati prihodnosti,« zadovoljno pove Neja Kokot, ki se rada odpravi tudi v hribe ali pa kolesari v domači okolici. »Rada imam druženje s prijatelji, veseli me tudi delo na kmetiji. Če pa je še čas, najraje sedem za mizo ter z babico rešujem križanke in pijem kavo,« še smeje prida.