Epizoda prinaša globok vpogled v kompleksne teme, kot so izzivi pri integraciji migrantov, konflikti med svobodo govora in sovražnim govorom ter prihodnost evropske družbe v kontekstu staranja prebivalstva in demografskih sprememb.

"Migracije in prihodnost Evrope – Dr. Marina Lukšič Hacin o nujnosti priseljevanja"

V epizodi #164 AIDEA podkasta se je dr. Marina Lukšič Hacin osredotočila na ključne demografske izzive, s katerimi se Evropa in Slovenija soočata zaradi staranja prebivalstva in nizke rodnosti. Znanstvena svetnica na ZRC SAZU opozarja, da brez aktivnega priseljevanja ne bomo mogli zapolniti vse večjega primanjkljaja na trgu dela.

"Potrebujemo delovno sposobne ljudi," poudarja dr. Lukšič Hacin. Ob tem kritično opozarja, da trenutni migracijski sistemi pogosto omogočajo prihod le nizko kvalificirane delovne sile. "Neizobražene migrante lažje zaposlimo, ker so to delovna mesta, ki jih domača populacija ne želi opravljati. Toda dolgoročno se moramo usmeriti tudi k privabljanju visoko izobraženih kadrov."

V pogovoru pojasnjuje, da brez izboljšanja migracijske politike in integracijskih programov ne bomo mogli obdržati socialnega in gospodarskega ravnovesja. V prihodnosti bi morali več sredstev nameniti tudi mednarodnim štipendijam, lažjemu pridobivanju viz za strokovnjake in boljšemu vključevanju priseljencev v družbo.

 "Kje se konča svoboda govora in začne sovražni govor?"

Svoboda govora je eden od temeljev demokratične družbe, a v sodobnem političnem prostoru pogosto prehaja v sovražni govor. Gostja razpravlja o tej zapleteni meji in opozarja, da gre pri določanju meja za politično pogajanje, ki pogosto zanemarja strokovna priporočila in družbeni kontekst.

"Največja težava nastane, ko politiki brez strokovne podpore določajo, kaj je sprejemljivo in kaj ne," pravi. V zadnjih letih smo bili priča številnim primerom, ko so politični akterji izkoriščali koncept svobode govora za lastne interese, pri čemer so ustvarjali umetne konflikte in polarizirali javnost.

Po njenem mnenju bi morali ohraniti prostor za odprt dialog in razpravo, vendar z jasnimi mejami, ki temeljijo na družbenih standardih in zakonodaji. "Odgovornost medijev, političnih akterjev in družbe kot celote je, da svobodo govora uporabljamo kot sredstvo za povezovanje, ne pa za poglabljanje razlik," dodaja.

 "Islam kot del evropske zgodovine – Napačne predstave in resničnost"

Pogosto slišimo, da islam ne spada v evropski kulturni prostor, vendar to ne drži, poudarja dr. Marina Lukšič Hacin. "Bosanci so Evropejci z islamsko tradicijo," pravi in zavrača trditev, da bi islam lahko obravnavali kot tujek v Evropi.

Opozarja, da je Balkanski polotok stoletja gojil edinstveno kombinacijo evropske in islamske dediščine, kar se odraža v jeziku, običajih in kulturi. "Islamska kultura, zlasti na Balkanu, je del naše zgodovinske dediščine, čeprav to pogosto pozabljamo," pravi.

Po njenem mnenju bi morala Evropa ponovno odkriti to skupno dediščino in se izogibati enostranskim stereotipom. Samo z zgodovinskim razumevanjem in dialogom lahko presežemo kulturne delitve in se osredotočimo na skupne vrednote, ki povezujejo evropsko družbo.

"Razčlovečenje migrantov – Ali smo res izgubili občutek za sočutje?"

Vsako leto na tisoče ljudi prečka Kolpo ali Sredozemsko morje v iskanju boljšega življenja. V epizodi #164 AIDEA podkasta gostja raziskuje, kako hitro se ti ljudje v javnem diskurzu spremenijo v številke in »varnostno grožnjo«.

"Ko ljudje plavajo čez Kolpo, postanejo le statistika," opozarja. Migranti se obravnavajo kot problem, ne pa kot posamezniki s svojimi zgodbami, družinami in željo po varnosti. Poudarja, da je potrebno migracije obravnavati uravnoteženo – upoštevati varnostne vidike, a ne na račun izgube človekovih pravic.

V pogovoru poudarja, da se rešitve ne skrivajo v militarizaciji meja, temveč v ustvarjanju varnih in legalnih poti za migracije, ki bodo preprečile človeške tragedije in omogočile nadzorovan pretok ljudi v skladu z zakonodajo in etičnimi standardi.

"Zgodovina meja – Od fizičnih ovir do družbenih zidov"

Meje niso le fizične črte na zemljevidih, temveč kompleksen družbeni pojav, ki označuje moč, nadzor in izključevanje. Dr. Lukšič Hacin pojasnjuje, kako se meje oblikujejo skozi zgodovinske dogodke in politične odločitve.

"Meje so rezultat zgodovinskih dogovorov in političnih interesov," poudarja. Raziskuje, kako so se skozi zgodovino meje spreminjale in kako je meja med svobodo in nadzorom v sodobnih družbah vedno bolj zabrisana.

Posebej izpostavlja, kako politične meje vplivajo na ljudi, ki so prisiljeni iskati boljše življenje. Zapiranje meja pogosto vodi v neregularne selitve, nevarne poti in kriminalna omrežja, ki izkoriščajo ranljive posameznike. Epizoda poziva k bolj humanim migracijskim politikam, ki bi upoštevale človeško dostojanstvo in ekonomske potrebe.

"Kaj je pravičen migracijski sistem? – Iskanje ravnovesja med varnostjo in humanostjo"

Migracije so danes ena najspornejših političnih tem, pri čemer se pogosto pozablja na etični vidik obravnave ljudi, ki bežijo pred revščino, vojno in preganjanjem. Sogovornica razpravlja o možnostih vzpostavitve pravičnejšega migracijskega sistema.

"Potrebujemo migracijske politike, ki temeljijo na družbeni odgovornosti, ne pa na političnih manipulacijah," opozarja. Dotakne se vprašanj delovnih viz, pridobivanja azila in humanitarnih kriz, pri čemer poudarja, da bi morali migracije obravnavati kot gospodarsko in družbeno priložnost.

Po njenem mnenju bi morale države vzpostaviti bolj jasne postopke za zakonite migracije, ob tem pa zagotoviti varnostno stabilnost in družbeno vključevanje. "Migracije so prihodnost, vprašanje je le, kako jih bomo upravljali," zaključuje.