M. G.

Razstavo Društvo ljubiteljev jaslic vsako leto postavi v drugem kraju.

Na letošnjem občnem zboru društva s sedežem na Brezjah so se odgovorni odločili za Stari trg ob Kolpi in se zagledali v domačega duhovnega pastirja Jožeta Pavlakoviča ter rezbarja Antona Šegino iz bližnjega Zagozdaca – zanimiv in uigran tandem. Šegina skozi vse leto izdeluje jaslice, večje ali manjše, za darila ali po naročilu, župnik Jože pa jih sproti blagoslavlja, organizacijsko podpira in pogosto tudi financira. Čeprav ju je ob začetku projekta nekoliko zaskrbelo, se je po premisleku izkazalo, da se je vse lepo pokrilo. »To bo lep zaključek svetega leta in jubileja 777 let župnije,« je pobudi pritrdil župnik Jože.

Rezbar in rokodelec

Tonetove jaslice v Vatikanu

Mizarska delavnica bo do 2. februarja simbolično poudarjala njegovo predanost ne le duhovnemu, ampak tudi praktičnemu prispevku skupnosti. Na ogled je 120 jaslic iz vseh slovenskih pokrajin – pravih prazničnih biserov, ki pričajo o neštetih urah predanega dela in mojstrstva.

M. G.

Dogodek se je začel s sveto mašo, ki jo je daroval upokojeni novomeški škof Andrej Glavan. Poudaril je, da jaslice niso le okras, ampak srčika božičnega sporočila. Po njegovih besedah prav jaslice človeka vedno znova usmerjajo k bistvu – k miru, upanju in bližini. »Če se oddaljimo od skrivnosti učlovečenja, tudi veselje božiča izgubi svojo globino. Zunanji blišč je lahko le nadomestek za tisto, kar nosimo v srcu. Božič prinaša upanje in spodbudo za osebno in družbeno prenovo ter krepi vero, da je pravičnejši in srečnejši svet mogoč, ker je Bog z nami,« je dejal v pridigi.

Teološki in zgodovinski pogled na sv. Jožefa ter njegovo mesto v jaslicah je predstavil predsednik Društva ljubiteljev jaslic Slovenije p. Robert Bahčič. Pojasnil je, da v najstarejših upodobitvah sv. Jožef pogosto sploh ni prisoten ali pa je postavljen ob rob prizora, upodobljen kot starejši, zaskrbljen mož. Sčasoma pa se je njegova podoba, tudi po zaslugi razodetij svete Brigite Švedske in poznejših teoloških razlag, začela vračati v središče jaslic. Danes sv. Jožefa vidimo kot simbol odgovornega očetovstva, molitve in varstva – kot opomin na ljubečo Božjo prisotnost med nami.

M. G.

Navzoče je ob odprtju najprej nagovorila predsednica Krajevne skupnosti Stari trg ob Kolpi Renata Butala. »V tem predprazničnem času, ko se po domovih in vaseh prižigajo luči, se je v naši Poljanski dolini ob Kolpi prižgala tudi luč kulture, ustvarjalnosti in mojstrstva,« je dejala.

Preberite še

· Slovenija

Veliki adventni srečelov: sodelujte in se potegujte za super nagrade

Razstava je po njenih besedah sad izjemnega dela in predanosti domačinov ter članov Društva ljubiteljev jaslic, še posebej župnika Jožeta in rezbarja Antona. Spomnila je, da je župnik po poklicu mizar, kar se v župniji močno čuti, saj je vedno pripravljen pomagati – na strehi cerkve ali pri različnih popravilih. Njegova delavnica, v kateri je razstava postavljena, ni le prostor ustvarjanja, ampak simbol delavnosti in praktičnega prispevka k življenju fare.

Posebno mesto v njenem nagovoru je imel domači umetnik in rezbar Anton Šegina, ki s svojim delom že dolgo presega lokalne okvire. Njegove jaslice so bile razstavljene celo v Vatikanu, zato je po besedah Butalove še toliko večje veselje, da jih letos lahko občudujemo doma.

M. G.

Zaključni govor pred blagoslovom razstave je imel črnomaljski župan Andrej Kavšek. »Ključna vrednota teh jaslic je navdih – navdih, ki nas nagovarja in dviga. Pomembno pa je, od kod ta navdih prihaja. Verni vemo, da prihaja od zgoraj, od Boga. Tisti, ki so mogoče manj verni, a dovolj ponižni, bodo rekli, da prihaja od nekod. A resnica je, da navdih prihaja od zgoraj. To je globlje spoznanje, ki ni dano vsakomur. Srečni so tisti, ki jih je obsijala Božja iskra ustvarjalnosti,« je poudaril.

Razstavljavci predstavljajo okoli 120 jaslic različnih velikosti, oblik in materialov – iz lesa, gline, tekstila, papirja in iz drugih naravnih materialov. Kot poudarjajo, ni mogoče govoriti o najlepših ali največjih jaslicah, saj imajo vsake jaslice svoje sporočilo. »Vsake jaslice govorijo po svoje in oznanjajo isto resnico – zgodbo o rojstvu, ki je temelj božičnega praznovanja,« je povedal Jože Bitenc iz Litije.

M. G.

Za mnoge so jaslice osebna izpoved vere, doživljanja božiča in notranjega miru. »Pri dvajsetih letih sem se ukvarjal z izdelavo jaslic, nato pa sem to opustil. Zdaj, ko sem v pokoju, sem se k temu vrnil,« je povedal Janez Lešnjak iz Šentjerneja, ki je na razstavo prinesel komplet glinenih jaslic s petnajstimi figurami in se bo ob tej priložnosti včlanil v Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije.

Največ jaslic različnih velikosti je Jožetovo delavnico zapolnil prav rezbar Anton Šegina, ki je zaznamoval letošnjo razstavo. Velik del njegovih jaslic je izdelan iz enega samega kosa lesa, pogosto iz korenin ali debel oreha, ki že sami po sebi nosijo močno simboliko. »Les govori po svoje, glina po svoje, volna in bombaž drugače. Vsak material ima svoj glas,« pravi rezbar, ki pri delu sledi naravni obliki lesa. Njegove stvaritve ne nastajajo serijsko ali po vnaprej določenih načrtih, ampak iz globokega notranjega navdiha, ki mu – kot poudarja – prihaja »od zgoraj«.

M. G.

S poljanskim župnikom vsako leto za božič pripravita tudi razstavo božjih podob v župnijski cerkvi v Starem trgu. Znana sta tudi po verjetno največjih cerkvenih jaslicah pri nas, blagoslovljenih avgusta 2018, ko je Anton iz štiri metre dolgega hrastovega debla izrezbaril velik relief z motivi svetih treh kraljev, Marije z Detetom, sv. Jožefa ter vola in osla.

Posebno zgodbo nosijo tudi jaslice, izrezljane v deblu drevesa pred župniščem, izdelane prav za to razstavo. Les izvira iz parkovnih dreves akacije, ki jih je Šeginov stari oče zasadil leta 1957. Pozneje se je izkazalo, da je bila lokacija nekoč pokopališče, kar je rezbar – kot pravi – občutil že med delom. »Med rezbarjenjem me je spremljal poseben vonj, ki me je spominjal, da ima ta material svojo preteklost. To niso le korenine, to so zgodbe ljudi in prostora,« pripoveduje. Obljubil je, da bo prihodnje leto na istem deblu upodobil še svete tri kralje – prostora za slona, doda v šali, pa žal ne bo.

Galerija

M. G.