Metliška županja in poslanka Renata Brunskole (SD) je na redni novembrski seji državnega zbora prometnega ministra Patricka Vlačiča vprašala o prioritetah in terminskem planu priprave projektne dokumentacije odkupov zemljišč in izgradnje prometnih povezav, predvsem južnega kraka tretje razvojne osi.

Brunskoletova je spomnila, da je vlada 24. junija letos sprejela sklep o pripravi dokumentacije za sprejem treh državnih lokacijskih načrtov za projekt tretja razvojna os in da je njen južni del za območje Dolenjske in Bele krajine, ki ima največjega slovenskega izvoznika, Revoz ter ostala izredno pomembna velika podjetja, kot so Krka, Adria, TPV, Kolpa, Danfoss in Iskra, nujno potreben.

"V današnjem času visoke stopnje brezposelnosti na območju Bele krajine, ki se giblje od več kot 12,3 v občini Metlika do preko 13 v občini Črnomelj in 14,8 odst. v občini Semič, pa je ravno kvalitetna prometna povezava eden od osnovnih pogojev za razvoj območja in gospodarstva Bele krajine, za ohranitev demografske poseljenosti. Ravno tako pa Bela krajina, tako kot Pomurje, nujno potrebuje razvojno podporo in pomoč," je v parlamentu dejala Brunskoletova.

DPN za južni del razvojne osi do julija 2012

Minister Vlačič je odgovoril, da na severnem delu tretje razvojne osi od avtoceste do Dravograda izvajajo optimizacijo najustreznejše variante poteka trase, na skrajnem severnem odseku med Otiškim vrhom in Holmecom pa so v pripravi prometne in gradbenotehnične zasnovane načrtovane prometnice.

Na srednjem delu kot alternativo ekonomsko neupravičeni varianti pripravljajo varianto, ki bo v maksimalni izkoriščenosti cestnega prostora proučila možnosti funkcionalne posodobitve obstoječih prometnic, na južnem delu tretje razvojne osi pa pripravljajo strokovne podlage, in sicer intenzivno na odseku od avtoceste pri Novem mestu do Malin na belokranjski strani Gorjancev, vključno s predorom pod Gorjanci, takoj zatem sledita odseka proti Metliki in Vinici, je Brunskoletovi odgovoril Vlačič. 

Kot je še povedal Vlačič, ministrstvo za okolje in prostor, ki je pristojno za prostorsko umeščanje državnih projektov, sprejem uredb o državnih prostorskih načrtih (DPN) za severni del tretje razvojne osi predvideva za februar 2012, DPN za južni del od priključka avtoceste do priključka Maline pa naj bi bil končan do julija 2012.

Vlačič: Iščemo zasebne vlagatelje

"Na podlagi pripravljene investicijske dokumentacije je vrednost investicij v omenjeno cestno infrastrukturo dve milijardi in pol evrov. Glede na to, da bomo z zadolževanjem v prihodnje težko gradili, vsaj ne toliko kot smo do danes, moram najti nove vire, na čemer intenzivno delamo. Iščemo načine, kako bi lahko z javno-zasebnim partnerstvom morda izgradili celoten obseg trase tretje razvojne osi in na ta način rešili financiranje. Do zdaj smo namreč za avtocestne programe porabili okoli štiri milijarde in pol in v teh štiri milijardah in pol porabljenih sredstev imamo zadolžen DARS do te mere, se težko zadolžuje. Zdaj nas čakata še dve milijardi in pol na cestnih odsekih, ki do zdaj niso bili niti opredeljeni kot cestninski odseki," je rekel prometni minister in nadaljeval, da mora dinamika temeljiti na makroekonomskih zmožnostih države, ki po njegovih besedah "končno vlaga tudi v železniško infrastrukturo".

Brunskoletova se je na odgovor ministra odzvala s pomislekom, ali je smiselno, da je za severni del razvojne osi, ki je še v postopku optimizacije, sprejem DPN predviden prej kot za južni, ki je že usklajen. "Sicer pa so v tem delu države izredno slabe tudi železniške povezave," je spomnila Brunskoletova, ki je ob koncu izrazila pričakovanje, da naj država čim več evropskih sredstev nameni za te projekte, "da bi bili tudi mi na jugu Slovenije povezani s prestolnico bolj kot danes."