D. B.

V sodobni obliki se je prvi glamping v Sloveniji pojavil na Bledu, kjer so okoli leta 2010 začeli postavljati lesene hiške v obliki šotorov. Slovenija danes ponuja več kot 300 glamping destinacij, od tega okoli 25 v jugovzhodnem delu države.

Bela krajina z reko Kolpo kot glavnim naravnim adutom izstopa z glampingi. Tu so: Glamping Kolpa Resort, Big Berry, Na vrtu K25, Glamping Krone Kolpa Heaven, Holiday Resort Bela krajina in drugi. Na Dolenjskem jih najdemo v Šmarjeti, Škocjanu, Trebnjem in v Višnji Gori, medtem ko se na Kočevskem in v Posavju razvijajo koncepti glampinga na Somovi gori, v Termah Paradiso in v Grajskem kampu.

Cene glampinga v Sloveniji se gibljejo med 45 in 270 evrov na noč na enoto, v povprečju med 70 in 100 evrov. Najdražji glampingi sežejo s ceno tudi čez 500 evrov na noč.

»Gostje se radi vračajo«

Mija Šteblaj je prve glamping šotore postavila leta 2017. Mini Kolpa Resort na Krasincu danes ponuja sedem šotorov s kuhinjo, hladilnikom in s klimatsko napravo – nekateri tudi z zunanjimi kadmi ali SPA-bazenom. Na posestvu je še sedem lesenih hišk, namenjenih parom ali manjšim družinam, ki iščejo zasebnost in domačnost.

»Največ gostov prihaja iz Beneluksa, Nemčije, Avstrije, Švice, Velike Britanije in Francije,« pravi Šteblaj. Visoka sezona je v poletnih mesecih, a z obiskom so zadovoljni tudi v maju in septembru. Zgovoren je podatek, da kar 80 odstotkov gostov ostane več dni.

Zajtrk iz lokalnih sestavin, ki ga vsako jutro dostavijo pred šotor ali hiško, je le ena izmed storitev, ki ustvarjajo posebno izkušnjo. Gostom so na voljo: biološki bazen, izposoja koles, kajakov in supov, zeliščni vrt, kolopark, športne aktivnosti in družabne igre. »Zelo nas veseli, da se mnogi gostje radi vračajo – to pomeni, da najdejo pravo ravnovesje med udobjem, naravo in pristnim doživetjem,« pravi Mija Šteblaj.

Glamping v sadovnjaku

Drugačna, bolj skupnostna izkušnja glampinga je v Ekovasi Rinčica v okviru Kanu kampa Radenci ob Kolpi. »Naš glamping je nastal z mislijo na glamping kamping,« pove Andreja Rade, ena izmed snovalk te edinstvene destinacije. Vse se je začelo s čolnarjenjem, nato je nastal kamp, pred približno desetimi leti pa so dodali še glamping hiške.

Danes jih imajo 17 – deset večjih za do štiri osebe in sedem manjših za dve osebi. Hiške so izolirane, zgrajene iz večinoma lokalnega lesa, predvsem smreke, s pomočjo lokalnega mizarja. Nahajajo se v nekdanjem travniškem sadovnjaku in nosijo imena po starih sortah jablan in hrušk, kot so Carjevička ali Jonatanka. »To gostom daje občutek, da prebivajo sredi žive kulturne krajine,« razloži Rade.

Sanitarije so skupne, kuhinja je na voljo v kampu, vsak ima pa tudi možnost uporabe žara ob hiški. »Naše hiške nimajo razkošja kot drugod, vendar ponujajo pristni stik z naravo. Gostje lahko opazujejo živali – alpake, mini konjičke, kozice, kokoši – in se res odklopijo,« pravi sogovornica.

Rinčica privablja predvsem družine z otroki, ki se pogosto poznajo že od prej. »Dobro je, da so hiške blizu, ker se gostje povežejo. To je nekakšna skupnostna izkušnja, kar je za mnoge poseben čar,« pravi. Gostje prihajajo večinoma ob vikendih, a tudi med tednom – predvsem tisti, ki želijo mir in manj gneče. kaka petina jih je iz tujine, največ iz Nizozemske, Nemčije, Italije, v zadnjih letih pa tudi iz Hrvaške in celo ZDA.

Odločitev glede gostov

Arhitekt Peter Ličen, eden pionirjev slovenskega glampinga, take oblike turizma vidi kot alternativo velikim hotelom, saj so prostorsko manj invazivne in do okolja prijaznejše.

Glamping zanj ni samo udobna postelja v naravi – pomembna je celostna izkušnja, od zajtrka iz lokalnih sestavin in večerje za dva do tematskih turističnih paketov, privlačne okolice, zgodb in dizajna. Kot eno ključnih strateških dilem vsakega ponudnika pa vidi odločitev glede ciljnega občinstva. »Kombiniranje družinske in romantične ponudbe pogosto vodi v nezadovoljstvo na obeh straneh. Družine potrebujejo infrastrukturo za otroke, organiziran program in več prostora, medtem ko pari iščejo mir, zasebnost in višjo raven storitve.« Zato svetuje, da se ponudniki jasno odločijo za eno od usmeritev.

D. B.