6. festival ajdovih jedi: »Te jedi bi sodile na mize elitnih restavracij«
V Društvu podeželskih žena in deklet Bela Cerkev na leto pripravijo mnogo dogodkov, med bolj odmevnimi je zagotovo festival ajdovih jedi.
Konec tedna je bil že šesti in pridne roke domačih gospodinj, nekaj pa tudi od drugod, so pripravile okrog 50 najrazličnejših jedi iz ajde, od slanih do sladkih.
Pogosteje na jedilnikih
Kot pravi predsednica društva Elizabeta Verščaj, se tudi z razstavo in festivalom trudijo, da bi se ajdove jedi pogosteje znašle na naših krožnikih, saj so zelo zdrave, in počasi jim to uspeva. Tudi v naši okolici je vse pogosteje videti bela polja cvetoče ajde in kar nekaj mlinov imamo v teh koncih, ki se ukvarjajo s predelavo tatarske ajde, oz. nudijo ajdove izdelke.
Na tokratni razstavi se je mlinu Košak iz Družinske vasi ter Mlinu Ragus iz Šentjerneja pri predstavitvi pridružil še mlin Katič iz Velike vasi v občini Krško.
Ajda reševala življenja
Blaž Košak je na kratko predstavil mlin, ki se ponaša z več kot 200-letno tradicijo. Nedavno je vodenje prevzel od očeta Jožeta in entuziazma mu ne manjka.
Mlin Košak odlikuje, da vsa leta podpira pri delovanju Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev, za kar so jim članice zelo hvaležne. Saj vemo – kaj bi brez dobre moke?
»270 let se ukvarjamo s predelavo žit. Glavnina je sicer pšenica, je pa zadnje čase tudi veliko ajde – iz nje se da res marsikaj narediti. Ajdove jedi so zelo ukoreninjene v našo kulinarično dediščino in ne gre pozabiti, da je od leta 1800 do 1850 ajda pomagala premagati lakoto, ker je zelo odporna rastlina in da kar dosti pridelka,« je spomnil Blaž Košak.
Ajda vse bolj priljubljena
»Če je nekdaj ajda veljala za živilo revnih, delavcev in kmetov, je danes v kulinariki zaradi številnih učinkov na naše telo in zdravje vse bolj priljubljena. V kulinariki najpogosteje uporabljajo ajdovo moko, kašo, pa tudi zdrob,« pove Verščaj.
Na Slovenskem ajdove jedi poznajo v vseh pokrajinah, povsod pripravljajo kake bolj značilne jedi. Pri nas, na dolenjskem koncu, gospodinje delajo ajdov potancelj ter ajdovo pogačo s skutnim nadevom, a kot je bilo videti na razstavi, še marsikaj več: od kruhov do različni kombinacij ajdovih solat, ajdovega namaza s hrenom ali bučnimi semeni, pa sladice, kot so ajdova pita s kakijem, ajdove palačinke, ajdove rolade, ajdova pita s sadnim jogurtom, ajdov šarkelj z rozini, narastek iz ajdove kaše, ajdove mafine in piškote, ajdov narastek z orehi in slivami, ajdov marmorni kolač itd.
Solata z ajdo in rdečo peso
Rdeča pesa je v kuhinji vsestransko uporabna. Lahko jo jemo surovo, kuhano, kot samostojno jed ali prikuho k številnim različnim jedem.
Tudi slanih jedi je bilo dosti: ajdova pita z gobicami, ajdovi krapki s skuto in proseno kašo, zvitki z ajdovo kašo, ajdovi štruklji s skuto, ajdova polenta s kislim zeljem, sesekljani zrezki z ajdovo kašo, škratova klobasa v ajdovem testu, pisani skutni štruklji itd.
Vinjevrška pogača društvena jed
Kot je dejala Betka Verščaj, ne pripravljajo le dolenjske jedi iz ajde, ampak poskušajo tudi jedi iz drugih slovenskih pok-rajin, kot je bila tokrat npr. vesoljska kašota, poznana na Primorskem.
Seveda na razstavi niso manjkale ajdove vinjevrške pogače, po katerih je njihovo društvo najbolj prepoznano. Prva je nastala leta 2008. Kar nekaj jih je predsednica naredila v obliki Slovenije. Društvo je kar dvakrat sodelovalo na nacionalni televiziji in po več krajih Slovenije in v Evropi. »Vinjevrška pogača ni narodna jed, je jed našega društva, in ponosne smo nanjo,« je poudarila Verščaj.
Mlada kmetica leta 2023 z zloženkami
Mlada kmetica leta 2023 Karmen Čarman, sicer članica DPŽ Bučka, je tudi sodelovala na festivalu ajdovih jedi in sicer z dvema jedema: ajdovo zloženko in ajdovo potico.
Povedala je, da tudi na njihovi Vajsovi domačiji v ospredje postavljajo ajdo in druženje z ljudmi. V domačem mlinu večinoma meljejo ajdovo moko, včasih priložnostno tudi pirino in koruzno, sicer pa odpirajo svoja vrata zato, da bi si pri njih ljudje lahko ogledali, kako se je včasih mlelo na mlinske kamne.
Čarman je povedala še, kako se pri njih rojevala ljubezen do ohranjanja dediščine na različnih področjih. Sama med drugim zelo rada peče tradicionalne sladice, zlasti potice in pred štirimi leti jim je z mamo in hčerko uspelo zbrati recepte za zložene potice – najbolj znana je potratna potica. S članicami DPŽ Gabrovka so celo izdale knjižico s 23 recepti.
Pomembno je druženje
Karmen Čarman, ki je bila lani izbrana tudi med 20 slovenskih inovativnih žensk na podeželju v evropskem projektu Fliara in je postala ambasadorka evropskega podeželskega inovacijskega ekosistema, ki bo vzpodbujal ženske inovativne prakse v kmetijstvu in na podeželju, je dejala, da to priznanje gre tudi belocerkovškim članicam društva. Pohvalila jih je tudi zato, ker društvo skrbi za druženje.
»Druženje, dobra volja in ljubezen do naše dediščine so nekaj, kar je smiselno ohranjati in gojiti, da bomo še dolgo lahko jedli slovensko, govorili slovensko, peli slovensko in na koncu sploh hodili po slovenski zemlji.«
Pohvala KGZ in občine
Karmen Košak je zbrane nagovorila v imenu KGZ Novo mesto, je pa tudi članica belocerkovškega društva. »Ponosna sem, da lahko skupaj praznujemo bogato tradicijo ajdovih jedi. Hvala vsem članicam za trud in podporo, da ta festival iz leta v leto raste. Naj vam še dolgo uspeva in razširi svoje meje.«
Župan občine Šmarješke Toplice Marjan Hribar je povedal: »Ajda je posebna rastlina. V sebi nosi kup vrednot, kot so preprostost, trdoživost, navezanost na slovensko zemljo, in skozi svoj obstoj nam jih daje. Vesel sem, da pripravljate ta dogodek in ustvarjate čudovite ajdove jedi, ki so prava kulinarična zakladnica. Pet zvezdic je že na prvi pogled premalo.«
Društvu je čestital za odličen dogodek, »te dobrote bi sodile na vsako mizo tudi v elitne hotele in restavracije.«
Lušten kulturni program
Na prireditvi, ki jo je prijetno povezovala Cvetka Peterlin, so za prijetno vzdušje skrbeli številni nastopajoči: ljudske pevke Klasje iz Škocjana, pevska skupina Babice in dedki DU Bela Cerkev, otroci iz vrtca Sonček OŠ Šmarjeta, harmonikarji Klemna Hribarja, belocerkovški otroci pod mentorstvom Klemna Hribarja, recitatorka Anica Brulc, pevka Vesna Durič.
Elizabeta Verščaj se je vsem zahvalila za sodelovanje in pomoč, sledila pa je predstavitev pripravljenih ajdovih jedi in pokušnja – obiskovalci so uživali v dobrotah in se že veselili 7. festivala ajdovih jedi.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
