L. M.

Lucija Jelić je nastajajočo skulpturo poimenovala Pobjeda, Zmaga. Simbolizira ostanek, ruševino civilizacije. Skulptura bo imela obliko slavoloka zmage in ironično sporočilo: »Slavoloke so, kot vemo, postavljali za velike vladarje, vojskovodje, za neke triumfe, zmage. Ampak vedno obstaja vprašanje, kaj pravzaprav je zmaga,« poudarja Lucija Jelić. Celotno zgodovino človeške civilizacije gledamo, kot ugotavlja, skozi nekak seštevek grajenja in rušenja, triumfov in porazov. Kolektivno zgodovino in individualno pot, osebni razvoj, gledamo skozi zmage. »Ampak treba se je vprašati, kaj je zmaga in ali nekateri izmed uspehov niso samo zmaga nad človečnostjo,« kliče k razmisleku.

Skulpture iz hrastovega lesa

V kostanjeviškem parku poteka Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva 2025

Kot ožgano okostje

Svoj ironični pogled in poziv bo izrazila z lesenimi gredami, ki jih bo povezala v skelet slavoloka, na katerega bo pritrdila relief, ki ponazarja oblike človeškega telesa. Lesena skulptura bo obžgana, zato bo dajala videz ožganega okostja, kar je lahko tudi videz ostaline civilizacije. Slavolok bo visok štiri metre in širok približno toliko. Obiskovalci bodo lahko hodili pod njim. Stal bo pred galerijo.

Zadarska kiparka Lucija je leta 2022 diplomirala na oddelku za kiparstvo na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu. Razstavlja, restavrira in dela scenografije. »Vesela sem, da sem prišla v Kostanjevico na Krki na simpozij, ki ima dolgo tradicijo in na katerem se vse dela zelo profesionalno, na visoki ravni. Vsi so zelo dostopni,« je povedala.

Hrast za svarilo

Nina Tovornik je skulpturi dala delovni naslov Jejte moj'ga brata konji. »Upodabljam neke vrste mitološko pošast, ki simbolično kaže na neka nikoli potešena usta, nikoli potešeno lakoto,« je povedala kiparka, ki približno šestmetrskemu hrastu njegovo novo bistvo daje z motorno žago. »Skulptura bo izdelana v zelo ekpresivni maniri. Tudi v sami površini te skulpture želim pokazati pošastnost, neko ravnanje človeka,« je pojasnila Nina Tovornik, ki se z izbrano temo kritično odziva na neustavljivo vdajanje potrošništvu in nikdar potešeni požrešnosti.

M. L.

»Nisem največja poznavalka, da bi ocenila celotno dogajanje v svetu. Imam pa vtis, da je stanje precej strašljivo in skrb vzbujajoče. Ampak saj je bilo stanje najbrž vedno tako. Ni pa to neka pomiritev, da bi rekli, če je bilo vedno tako, pa naj še vedno bo. Obstajajo morda utopične rešitve, a je to stvar nekega procesa, civilizacijskega napredka, ki nas čaka, če bomo imeli srečo,« meni. Da te mogoče sreče ne bi odgnali, želi pomagati tudi s svojo skulpturo, ki naj bi nagovarjala ljudi in mogoče malce celo strašila pred vedno odprtimi usti požrešnosti.

Kostanjeviški kiparski simpozij po besedah Nine Tovornik pomeni izjemno okolje. »Počutim se kot v neki čarobni deželi. Čudovito je, ljudje so fantastični, vsak mi pomaga, v galeriji mi nudijo čisto vse. Kot so čudoviti kraji, so izjemni tudi ljudje.« Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, končuje pa magistrski študij na Oddelku za kiparstvo. Prejela je Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani za dve javni plastiki, ki ju je ustvarila z mentorjem Tomažem Furlanom. Ena izmed njih, Umotvor, je na Vrhniki, druga v Črni na Koroškem, Črna – svet v malem.

Obnova

Z letošnjo trideseto Formo vivo, ki jo bodo slovesno sklenili 1. avgusta, po besedah direktorja Galerije Božidar Jakac Gorana Milovanovića park skulptur dobiva novi umetnini. Jubilejni kiparski simpozij bodo zaznamovali še s pomembnim posegom v umetniško zbirko na prostem, ki obsega okoli osemdeset del.

M. L.

»Po dolgih letih smo se lotili tudi rekonstrukcije skulpture Dušana Teršarja Brez naslova iz leta 1972, ene izmed bolj ikoničnih skulptur, ki so nastale na Formi vivi,« je povedal direktor.

M. L.

Teršar je vesel te skrbi Galerije. »Skulptura je lesena. Les je z leti razpadel in sem prav vesel, da so se zdaj odločili za obnovo in da jo bodo ponovno postavili na istem mestu ali nekje drugje. Kje bo stala, ni pomembno, pomembno je, da se bo z obnovo nadaljevala doba tistih mojih let,« je povedal Dušan Teršar, ki sodeluje pri obnovi skulpture pod vodstvom restavratorja Aleša Veneta.