D.S.

Starejšim predvsem omogoča varnejše, samostojnejše in dolgotrajnejše prebivanje v domačem okolju, s tem pa olajša skrb zanje tudi svojcem.

Država že ima izkušnje z e-oskrbo, saj je od leta 2023 do leta 2025 potekal projekt E-oskrba na daljavo, v katerega je bilo vključenih 5.200 uporabnikov, v povprečju starih več kot 83 let, ki so storitev prejemali brezplačno. Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za solidarno prihodnost, izvajal pa ga je Telekom Slovenije v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije. Telekom je bil izbran za izvajalca tudi za e-oskrbo.

D.S.

Z odločbo upravičeni tudi do e-oskrbe

Kot pojasnjuje koordinatorka dolgotrajne oskrbe v Zdravstvenem domu Sevnica Anica Ocvirk, uporabnikom, ki bodo prejeli odločbo o pravici do dolgotrajne oskrbe, pripada tudi pravica do e-oskrbe. »Prvi korak do dolgotrajne oskrbe je vstopna točka, na kateri uporabnik prejme vse potrebne informacije. Nato pride ocenjevalka na dom in ocenjuje predvsem funkcioniranje starostnika. Izdela oceno, na osnovi katere potem uporabnik dobi odločbo. Sledi le še izdelava osebnega načrta. Pričakujemo, da bodo prve odločbe izdane v septembru ali oktobru.«

Za starejše od 80 let dovolj mnenje

Vsak uporabnik, ki bo dobil odločbo, bo upravičen tudi do e-oskrbe. Ta ne pripada le tistim, ki bodo koristili pravico do dolgotrajne oskrbe v ustanovi.

»E-oskrba je lahko del odločbe, lahko pa je samostojna pravica. Torej, oseba, starejša od 80 let, ki se ne odloči za nobeno izmed oblik dolgotrajne oskrbe, lahko zaprosi samo za e-oskrbo in ne potrebuje odločbe o dolgotrajni oskrbi. Potrebuje samo mnenje izbranega zdravnika, patronažne medicinske sestre ali socialnega delavca, ki pozna tega človeka. Uporabnik nato izpolni vlogo na vstopni točki in sklene pogodbo z izvajalcem, to je Telekomom Slovenije,« pove Anica Ocvirk.

D.S.

Telefon, zapestnica in detektor padca

Uporabnik nato prejme telefon in zapestnico z gumbom za klic na pomoč ter detektor padca. Vse te naprave bodo povezane s klicnim centrom, ki pa ni urgentni center. »Tam bo asistent na voljo 24 ur dnevno in sedem dni v tednu. Ko bo sprožen klic, bo asistent najprej poklical uporabnika. Če se bo oglasil, se bo z njim pogovoril in skušal ugotoviti, kaj se je zgodilo. Nato bo poklical neformalne oskrbovalce, torej kontaktne osebe, zapisane v osebnem načrtu, to so običajno svojci. Če bo presodil, da se je zgodilo kaj hujšega, pa bo asistent aktiviral urgenco oziroma nujno medicinsko pomoč,« pojasnjuje Anica Ocvirk

Kot dodaja druga koordinatorka dolgotrajne oskrbe v ZD Sevnica Violeta Bahat Kmetič, bo asistenčni klicni center že v začetku presodil, katero pomoč uporabnik dejansko potrebuje. »E-oskrbe se res zelo veselim, kajti zdaj imamo, na primer, primere, ko v nedeljo zjutraj najdemo človeka, ki v stanovanju na tleh leži že od prejšnjega večera. Gospod je pač naenkrat obnemogel in obležal. Ker ga sorodnica zjutraj ni mogla priklicati, nas je poklicala. Če bi ta gospod imel možnost sam sprožiti klic, bi mu lahko pomagali že prej,« pravi. »Zato e-oskrbo zelo pozdravljam. Prepričana sem, da je mogoče s tem načinom rešiti marsikatero življenje.«

Oskrba bo varna in strokovna

Po njenem mnenju bo država z dolgotrajno oskrbo stopila na prste tudi številnim nepreverjenim osebam, ki zdaj nenadzorovano negujejo starostnike, mnoge med njimi zelo nestrokovno, morda celo škodljivo in za velik denar. »Tega črnega trga je danes zelo veliko, kajti svojci so preprosto potisnjeni v kot. Ker sami zaradi službenih obveznosti ne zmorejo negovati starostnika, ki bi potreboval pomoč mogoče večkrat dnevno, jim ne preostane drugega kot najeti nekoga, ki je na voljo. Zato upam, da bo z dolgotrajno oskrbo, ki bo varna in strokovna, tudi teh, za starostnike marsikdaj škodljivih praks vse manj,« še pravi Violeta Bahat Kmetič.