Rešitve v času dragih gnojil - kmetje iščejo alternative
Ob visoki ceni gnojil kmetje iščejo cenejše in učinkovitejše rešitve za pridelavo, od optimizacije uporabe do alternativnih virov hranil.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Zaradi težje dostopnih in dražjih gnojil je pomembno, da se pri gnojenju vrtnin osredinimo na učinkovito rabo hranil, izboljšanje tal in na uporabo naravnih virov hranil, ki si jih lahko priskrbimo v okolici.
Vrtnine lahko uspevajo tudi z manjšo količino gnojili, kot je optimalno, če skrbno izkoriščamo vire, optimiziramo čas gnojenja, zmanjšamo izgube in izboljšamo biološko rodovitnost oziroma živost talnega ekosistem. V konvencionalnem vrtnarstvu, v katerem z rabo mineralnih gnojil pogosto zadosti potrebam gojenih vrtnin, že manjše količine dodanega komposta ali kompostiranega gnoja izboljšamo rodovitnost.
Pomembno je, da je gnoj mikrobiološko stabilen, brez kaljivih semen plevelov in patogenov. Ob pomanjkanju je pomembno, da ga uporabimo le pri večjih porabnikih hranil (kapusnice, paradižnik, paprika, kumare, buče …) in ga razporedimo le v območje gredice, na katerem se korenine rastlin dejansko nahajajo. Dodana organska snov izboljša tudi strukturo tal, zadrževanje vlage in živost tal, kar izboljša sposobnost tal, da zadržijo hranila v območju korenin in nekoliko počasnejše sproščanje hranil.
Za osnovno gnojenje lahko uporabljamo živinska gnojila, kot so: hlevski gnoj in gnojevko, lastne komposte iz trave, listja, lesa in drugih odpadkov ali kompost iz kompostarn ter pogojno komunalni kompost (za njegovo uporabo bi morali zaradi prihajajoče krize več narediti na njegovi kakovosti). Zelo pomemben je zeleni podor metuljnic in drugih rastlin, ki so lahko dober vir dušika za vrste vrtnin, ki ga potrebujejo veliko. Najpomembnejše je kombiniranje virov organskih gnojil, zelenega podora in lastnih (tudi lokalnih) kompostiranih odpadkov ter tekočih organskih gnojil, ki jih je najbolje vključiti v kolobar ob ozelenitvi po glavni kulturi vrtnine.
Na manjših vrtovih lahko začnemo izdelavo kompostiranih zeliščnih gnojil (kopriva – dušik, gabez – kalij) in čajev ter uporabo jajčnih lupin, ki sicer niso nadomestilo za mineralna gnojila, lahko pa z njimi prehrano dopolnimo. Zastiranje pridelovalnih površin v času rasti vrtnin z zeleno prekrivko pa poveča količino dostopnih hranil, ker ta hitreje mineralizira kot suhe zastirke. Vse zastirke zmanjšujejo izpiranje hranil iz tal, izboljša vlago v tleh, kar vpliva na optimizacijo pogojev vlage in zraka v tleh, ki naredijo rastline bolj krepke.
Pri izrabi hranil je zelo pomemben tudi način zalivanja; najustreznejše je redno kapljično zalivanje, da se hranila ne izpirajo. Izvedeno naj bo v vsaki vrsti, čim bolj ob koreninah, da hranila ostanejo tam, kjer jih vrtnina potrebuje. Ko so gnojila omejena, je zelo pomembno, da vrtnine gnojimo po dejanskih potrebah in ne na pamet, redno opazujemo barvo listov in rast rastlin ter po potrebi gnojimo tudi prek listov, saj se le tako lahko izognemo izgubam hranil.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
