Arhiv DL; D. S.

Hrana se je po podatkih Statističnega urada od leta 2020 podražila za od 40 do 45 odstotkov. Kolikšne podražitve bo prinesla trenutna energetska kriza, in gotovo jih bo, pa lahko le ugibamo.

Potrošniki energetsko krizo najbolj občutimo ob obiskih bencinskih črpalk. Še veliko bolj pa jo občutijo kmetje. Kmetijska nafta se je v zadnjih dveh mesecih podražila za več kot tretjino, od 30 do 50 odstotkov ali celo več pa so dražja gnojila, od katerih je sodobno kmetijstvo močno odvisno.

Naval na črpalke

Vprašanje dneva: Kje imajo gorivo? Kmetje v težavah, dela ne smejo ustaviti

· Pomanjkanje naftnih derivatov

Zakonca Južna zanikata vplivanje na Petrol

Kdor nima zalog gnojil, ima problem

Med največjimi svetovnimi proizvajalkami uree, ki je glavna sestavina dušikovih gnojil, so zalivske države, v katerih pa sta zaradi bližnjih vojnih žarišč in zaprtja Hormuške ožine proizvodnja in pomorski promet močno omejena. »Gnojil skoraj ni več mogoče dobiti. Če so že dobavljiva, pa je njihova cena taka, da si jih preprosto ne moreš privoščiti,« nam je pred nekaj dnevi pripovedoval pridelovalec žita, kmet Simon Zevnik iz Dolenjih Skopic.

Kot pravi, so se v zadnjem mesecu ali dveh nekatera gnojila podražila s 400 evrov za tono na 700 ali celo 800 evrov. »Gnojila kupiš enkrat letno. Kdor jih ni kupil pred podražitvijo, ima zdaj velik problem. Če bodo vhodni stroški tako visoki, se račun preprosto ne bo izšel. Pridelovalci pšenice že zadnja tri leta delamo z ničlo, saj so odkupne cene tako nizke, da komaj še pokrijemo stroške proizvodnje.«

Arhiv DL; D. S.

Proizvodnja uree je energetsko intenzivna, zato povišanje cen plina neposredno vpliva na višje stroške na tono. Po podatkih svetovnih medijev urea pokriva 60 odstotkov svetovnega gnojenja žit. Skozi Hormuško ožino je pred vojno prehajala tretjina vsega svetovnega morskega prevoza gnojil.

Pridelava dražja, odkupne cene pa nižje

Po mnenju Andreja Lenarčiča iz Brune vasi pri Mokronogu, ki na svoji kmetiji redi okoli 145 glav govedi, večinoma za mlečno prirejo, in obdeluje 70 hektarjev obdelovalnih površin, je ta trenutek težko napovedati, kak vpliv bo imela podražitev gnojil na končno ceno hrane. »Sam imam srečo, da sem gnojila nabavil že v novembru in decembru. Ta dvig cen me tako letos še ne bo bolel. Me bo pa v prihodnje.«

A ob tem izpostavlja še eno težavo. Ob vseh podražitvah in posledično višjih stroških kmetijske pridelave je zaradi presežkov mleka na evropskih trgih odkupna cena mleka padla. »Gorivo se je podražilo za najmanj 30 odstotkov, cena mleka pa je padla za več kot 25 odstotkov. Sprašujem se, koliko časa bomo kmetje to sploh še lahko zdržali. Saj neko rezervo goriva že imaš na kmetiji, ampak to je za par mesecev,« pravi.

· Prilagajanja na nove razmere

Bodo zaradi dražjega goriva dražje avtošole in taksiji?

Tomšič: Oskrba z gnojili trenutno stabilna

Gnojila so se po njegovih besedah podražila za od 30 do 50 odstotkov, odvisno od vrste gnojila. »Hkrati pa nekaterih gnojil niti ni več mogoče dobiti, ker jih zaradi podražitev zemeljskega plina sploh ne delajo,« dodaja, ob tem pa razmišlja tudi širše. »Ne samo gnojila, ampak vsa plastika, vsi praški v gospodinjstvu, vsa logistika, prevozi, embalaža, vse je odvisno od nafte. Če goriva ne bo, se bo ta veriga ustavila in sistem se bo začel rušiti kot domine.«

V Kmetijski zadrugi (KZ) Trebnje - Krka, ki je z več kot tisoč člani največja zadruga v državi, imajo po besedah njenega direktorja Stanka Tomšiča za zdaj gnojil dovolj, so se pa podražila. »Trenutno je oskrba z gnojili stabilna. Glede na negotove tržne razmere jih dobavljamo sproti. V začetku marca smo sicer imeli tudi nekaj težav z dobavami posameznih vrst gnojil, vendar so trenutno dobave stabilne in nimamo omejitev pri prodaji.«

Arhiv DL; D. S.

Najbolj so se v zadnjih tednih podražila dušična gnojila, nekatera tudi za več kot 50 odstotkov, pravi Tomšič. »Veliko naših članov je gnojila kupilo že pred podražitvijo, v času stabilnih razmer. Ti bodo imeli s poraslimi stroški nekoliko manj težav.« 

Podražitev hrane neizogibna?

Prepričan pa je, da se bodo vse te podražitve, ki vplivajo na stroške kmetijske pridelave, gotovo odražale na cenah hrane na trgovskih policah. »K dvigu cen na trgovskih policah bo gotovo dodatno prispeval tudi dvig minimalne plače, saj gotovo večina večjih trgovcev niti večjih proizvajalcev ni imela ustvarjene tako velike razlike v ceni, da bi lahko pokrili povečane stroške dela. Ocenjujem, da se bo vse skupaj na koncu odrazilo v precej visoki stopnji inflacije, h kateri bo precej prispeval tudi dvig cen hrane.«

· Po sestanku

Dvom o smiselnosti znižanja DDV. Za kmete največji težavi nafta in gnojila

»Za kmete trenutno res niso najboljši časi,« dodaja. V zadnjem času se je tudi po njegovih besedah izrazito poslabšala zlasti ekonomika na področju proizvodnje mleka, saj so odkupne cene padle že za okoli 30 odstotkov glede na cene sredi lanskega leta. »Kar se tiče goveje živine, so odkupne cene za zdaj še sorazmerno stabilne, je pa izjemno porasla cena telet za pitanje, s čimer se je tudi ekonomika proizvodnje goveje živine močno poslabšala.«

Tomšič je vendarle optimist. Prepričan je, da bodo gotovo prišli boljši časi tudi za kmetovalce. »Preprosto si ne moremo privoščiti, da ne bi imeli več lastne kmetijske proizvodnje in bi bili pri proizvodnji hrane odvisni samo od uvoza.«

Kot je te dni dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušič, imajo dobavitelji po Sloveniji še dovolj lanske zaloge mineralnih gnojil, tako da trenutno težav z dobavami po njenih besedah ni. »Bi se pa lahko cene zvišale,« je dejala.