UI

Čeprav živimo v družbi z razmeroma dobrim življenjskim standardom, ne manjka dobrodelnih akcij in dogodkov, ko nas organizacije in posamezniki nagovarjajo, naj prispevamo kaj za socialno šibke družine, bolne otroke, ljudi, ki jih je prizadela naravna nesreča ali požar. 

So vse te akcije res dobronamerne in poštene, gre denar za pravi namen? To se sprašuje tudi naša bralka, zaskrbljena nad dogajanjem v zadnjem času, ko pred vhodi v večje trgovine na območju Novega mesta, Trebnjega in Ivančne Gorice opaža prodajo knjig, ki naj bi imela tudi dobrodelno noto, o čemer pa sama dvomi.

Kot pove, se osebe predstavljajo kot sodelavci Društva Dobro srce, ki kupcem zatrjujejo, da zbirajo donacije za pomoč otrokom s posebnimi potrebami. »A kot sem ugotovila, ne gre za društvo, temveč za podjetje Bodi srček, d. o. o., ki se prikazuje kot humanitarna organizacija, medtem ko je registrirano kot običajno podjetje.«

Ni računa, prodajalci pa vsiljivi 

Opozarja na več sumov nepravilnosti: ob nakupu menda ne izdajo računa in ne predložijo potrdila o donaciji, plačila naj bi se izvajala prek tujih bančnih računov (npr. Revolut), po javno dostopnih podatkih pa ima podjetje tudi blokiran transakcijski račun. Pristop prodajalcev, pravi naša bralka, je pogosto agresiven in vsiljiv, zato se kupci čutijo prisiljene v nakup.

»Podjetje Bodi srček je bilo pred leti že kritizirano in izpostavljeno zaradi podobnega zavajajočega in agresivnega prodajanja, kar kaže na vztrajno problematično prakso. Obstaja sum zavajajoče poslovne prakse, neizdajanja računov, netransparentnega zbiranja sredstev in goljufije, kar pomeni tveganje za potrošnike in ugled trgovcev, pri katerih poteka taka prodaja,« še sporoča naša bralka in doda, da je zadevo že predala na pristojno inšpekcijo.

Bodi srček pojasnjuje

Pojasnila smo iskali pri ljubljanskem podjetju Bodi srček, d. o. o., kjer so povedali, da pred trgovskimi centri po Sloveniji izvajajo promocijsko prodajo otroških knjig.

»Pri tem sodelujemo tudi z društvi, ki delujejo na področju pomoči otrokom s posebnimi potrebami, zato del aktivnosti namenjamo tudi ozaveščanju o njihovem delu. Naši sodelavci kupcem predstavijo knjige, ki jih lahko kupijo prostovoljno. Ne gre za zbiranje donacij, ampak za prodajo knjig. Če se je zgodil kakšen nesporazum ali napačna predstavitev pri posamezniku, to ne predstavlja načina dela našega podjetja in bomo zadevo preverili,« pove direktor Getoar Abazaj.

Več nadzorov 

Poudari, da so imeli v preteklosti že več nadzorov pristojnih ustanov, vključno z inšpekcijo in policijo, znašli so se tudi pod drobnogledom medijev. »V vseh primerih smo sodelovali in uredili vse potrebne zadeve v skladu s predpisi. Prav tako od sodelavcev zahtevamo korekten in spoštljiv odnos do ljudi. Če je prišlo do neprimernega vedenja, bomo to ustrezno preverili in po potrebi tudi ukrepali,« zagotavlja direktor.

Abazaj še pove, da ni njihov namen zavajanje ljudi, temveč predstavitev knjig in projektov, povezanih z otroki in družinami.

Policija: Občasno kake prijave

Na PU Novo mesto povedo, da o navedenih primerih niso bili obveščeni in jih niso obravnavali. Občasno prejmejo obvestila in prijave o domnevnih kršitvah, povezanih z nedovoljenim zbiranjem prostovoljnih prispevkov.

V nekaterih primerih gre za beračenje, ko osebe na vsiljiv ali žaljiv način koga nadlegujejo za denar ali druge materialne dobrine. Ob tem se pogosto predstavljajo za predstavnike humanitarnih organizacij. S pretvezami o pobiranju prispevkov za bolne otroke pri ljudeh želijo vzbuditi sočutje in se tako okoristiti.

· Brezdomci in berači

Beračenje v Sloveniji: Največ beračev prihaja iz tujine

Pozornost velja

»Ugotavljamo, da kršilci poleg neupravičenega pobiranja prispevkov pogosto ljudi tudi ogoljufajo pri vračilu denarja. Zato občanom svetujemo, naj bodo pozorni, ali imajo te osebe ustrezna dovoljenja upravne enote. Če jih nimajo, naj jim denarja ne izročajo in nas o tem takoj obvestijo na številko 113. Zbiranje prostovoljnih prispevkov je opredeljeno v 5. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru. Ta določa, da prostovoljne prispevke lahko zbirajo nepridobitne pravne in fizične osebe, ki imajo dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo sedež ali stalno prebivališče,« pravijo na PU Novo mesto.

Upravna enota dovoljenje izda, ko prosilec izkaže upravičen razlog – kot to se šteje elementarna ali druga nesreča, v kateri je prosilec utrpel veliko premoženjsko škodo. Nepridobitni pravni osebi se dovoljenje izda tudi, če izkaže, da bo zbrane prispevke uporabila za humanitaren ali splošno koristen namen, ki ga lahko uresniči v okviru zakonitega opravljanja registrirane dejavnosti.

Prej preveri

Da imajo zelo malo oz. nič informacij o zlorabah dobrodelnih akcij, povedo v Slovenski filantropiji, eni naših največjih nevladnih organizacij, ki se ukvarja s prostovoljstvom. Ne zbirajo podatkov o tem, kako pogoste in kakšne so zlorabe. »Raje odgovarjamo na vprašanja o tem, kaj nevladni sektor in humanitarne organizacije delamo dobrega in kako prispevamo k boljši družbi.«

Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije, pa poda nasvet: »Zlorabe dobrodelnosti so nesprejemljive. Ljudem predlagamo, da vedno preverijo, kdo stoji za nekim zbiranjem sredstev v humanitarne namene. Dobro je preveriti, ali je to organizacija, ki ima status humanitarne organizacije, pa tudi, ali ima reference na svojem področju, ali je v preteklosti že izvajala humanitarne programe, ali ima spletno stran, zaposlene oz. prostovoljce, prostore, v katerih izvaja programe itd.«