Preveč je praznih zazidljivih zemljišč: Naj že pozidajo ali pa prodajo
Občina Šentjernej ima kot mnoge druge občine težave pri pridobivanju novih zazidljivih parcel.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Ogromno je namreč nepozidanih stavbnih zemljišč, na katerih se že leta ne zgodi nič. Lastniki jih ne pozidajo niti ne prodajo, saj jih denimo hranijo za potomce, premožnejši pa takšne parcele kupujejo tudi na zalogo.
Kot pravi župan Jože Simončič, se zato spopadajo s težavo – pobud za novo individualno in industrijsko gradnjo je veliko, a jim težko ugodijo. Dokler občina ne pozida obstoječih zemljišč, ne more pridobiti novih zazidljivih površin. Država je pri tem stroga.
Natančno stanje zemljišč bo kmalu znano. Občina Šentjernej mora do julija pripraviti evidenco stavbnih zemljišč (ESZ) – pozidanih in nepozidanih. To od vseh občin zahteva država, ki bo projekt tudi financirala.
Do 30. aprila (v prostorih občine in na spletu) poteka javna razgrnitev ESZ, kjer lahko občani preverijo, v katero kategorijo sodi njihova parcela.
»Če se ne strinjajo ali imajo vprašanja in pobude, jih lahko pošljejo po elektronski pošti ali pridejo na občino, da jim vse razložimo,« pravi Ivanka Kraljič, vodja oddelka za okolje in prostor. Dodaja, da doslej še niso prejeli pripomb, se je pa nekaj občanov prišlo pozanimat. Ob tem pričakujejo tudi morebitna neskladja, ki jih bodo odpravili.
Pridobiti vpogled
Ivanka Kraljič pojasnjuje, da je ESZ pomemben, ker občini omogoča vpogled v dejansko stanje in realno presojo, ali ima smisel zbirati številne pobude za širitev stavbnih zemljišč.
»Država jih namreč ne bo odobrila, saj ima še dovolj rezerv. Dovolila bo le manjše širitve za družbene ali infrastrukturne potrebe, ne pa za stanovanjsko gradnjo ali zidanice, čeprav je prav takih pobud največ,« pravi. Dodaja, da je država nepozidana stavbna zemljišča razdelila v pet razvojnih stopenj.
Gre za razpon od nezazidljivih stavbnih zemljišč (parki, zelene površine), na katerih gradnja ni mogoča, prostorsko neurejenih (kjer OPPN-ji še niso sprejeti) in infrastrukturno neopremljenih ali delno opremljenih do neurejenih zazidljivih parcel (te morajo praviloma meriti vsaj 500 kvadratnih metrov) in urejenih zazidljivih parcel. »Zakon predvideva vzdrževanje evidence, torej evidentiranje vseh sprememb, ki so za občine pomembne,« pove Kraljič.
Kako spodbuditi?
Država daje tudi instrumente, s katerimi bo mogoče finančno obremeniti nepozidana zazidljiva zemljišča oz. spodbuditi prodajo. Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) že obstaja, ravno tako taksa za neizkoriščena stavbna zemljišča in davek na nepozidana zemljišča, ki ga bo morda država uvedla celo kot obveznega.
Kaj bo storila Občina Šentjernej, zdaj še ni jasno. Župan Simončič pove, da so v zadnjih letih dvigovali NUSZ za nezazidane parcele in da je napredek opazen. »Uvesti je treba nekoliko bolj stimulativno politiko,« pravi. Vsekakor bo o tem, kako bo občina ravnala, odločal občinski svet, za zdaj pa ostaja vse po starem, dodaja direktorica občinske uprave Nataša Šterk.
Ivanka Kraljič sicer dvomi, da bi dodatne dajatve lastnike res spodbudile k prodaji – vsaj tistih premožnejših verjetno ne. »Zanimanje za gradnjo v Šentjerneju je veliko, zlasti za individualne hiše in preurejanje zidanic v stanovanjske hiše,« pravi.
Nova soseska
Občinske svetnike je zanimalo, kako kaže z novo stanovanjsko sosesko, predvideno na nepozidanem območju južno od jedra Šentjerneja, med Ulico Staro sejmišče in bloki pri Sparu. Tam naj bi zgradili 57 stanovanjskih enot – individualnih hiš in vila blokov.
Območje je poplavno ogroženo, zato je bilo vezano na protipoplavne ukrepe na Kobili, ki zdaj že potekajo. Ivanka Kraljič je povedala, da je komasacija zemljišč skoraj končana, sledijo vpisi v zemljiško knjigo in izbira projektanta za komunalno opremljanje, tako da bi se lahko prihodnje leto že začela prva gradbena dela.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
