L. Markelj

Stanje v slovenskih zaporih je zaradi prostorske stiske in pomanjkanja kadra zahtevno, a Perše se je vseh nalog lotil zagnano in odgovorno, kot pravi sam: »Z dušo in srcem, saj res rad opravljam to delo.«

Zakaj ste se odločili za nov izziv in kako bi označili prve mesece na mestu »šefa« slovenskih zaporov?

Zavestno sem šel v to kandidaturo, saj menim, da mora biti na tem mestu nekdo, ki pozna sistem, ima znanje in zaupanje zaposlenih. V 25 letih sem prehodil vso pot od uniforme do vodstvenih delovnih mest in dodobra spoznal karierni sistem v URSIKS. Zelo dobro poznam močne in šibke točke slovenskega zaporskega sistema. Z izkušnjami in novimi znanji so se mi odpirala vedno nova vrata, ki so prinašala nove odgovornosti. Zdaj sem na mestu, ko vodim celoten zaporski sistem, ki se res spopada s številnimi izzivi.

L. Markelj

Kakšno je trenutno stanje v slovenskih zaporih?

Trenutna zasedenost vseh zaporov je 120-odstotna. Zaprtih imamo skoraj 1.600 oseb, prostora pa imamo za 1.300 oseb. Lani smo prešli »magično mejo« 1.800 zapornikov. Poleg zaporov z oddelki, ki skupno delujejo na 13 lokacijah, pod okrilje URSIKS sodi tudi Prevzgojni dom Radeče, kjer trenutno vzgojni ukrep prestaja 26 mladoletnikov.

Praktično vsi moški zapori so prezasedeni, najbolj pa poka po šivih ljubljanski na Povšetovi, kjer je zasedenost kar 162-odstotna. Zato se zelo veselim dolgo pričakovanega novega zapora v Dobrunjah, ki bo pomenil veliko razbremenitev. V kratkem pričakujemo uporabno dovoljenje, nato prevzem objekta, konec tega ali v začetku prihodnjega leta pa selitev.

Kako je z zasedenostjo našega največjega moškega zapora na Dobu pri Mirni in kako v novomeškem oddelku Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana?

ZPKZ Dob je trenutno v zaprtem delu zaseden 125-odstotno (583 zaprtih), dislocirana odprta oddelka Puščava in Slovenska vas, ki sta precej manjša, pa sta nekoliko manj zasedena – 90-odstotno (skupaj 82 zaprtih). V odprte oddelke nekatere zapornike namesti že sodišče, se pa tudi mi trudimo najti primerne osebe, ki gredo tja iz zaprtega dela zavoda. Obstajajo načrti za celovito prenovo Doba, a najprej bosta gotovo prišli na vrsto energetska obnova starih objektov in predelava skupinskih sob v manjše – upamo, da tudi z evropskimi sredstvi.

Novomeški dislocirani oddelek ZPKZ Ljubljana je trenutno zaseden 114-odstotno. Veseli me, da smo tu v zadnjem letu in pol s celovito prenovo prostorov izboljšali razmere za bivanje zaprtih oseb in za delo zaposlenih.

L. Markelj

48-letni Denis Perše iz Zbur pri Šmarjeti prihaja iz 5-članske kmečko - podjetniške družine. Po OŠ Šmarjeta je končal Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Novem mestu. Kot član mlajših reprezentanc RS se je profesionalno ukvarjal z nogometom, a po hudi poškodbi poklicna športna pot ni bila več realnost. Ker se je med služenjem vojaškega roka v Vojaški policiji v Ljubljaninavdušil nad delom v uniformi, je tako leta 2000 prvo delovno mesto nastopil v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Dob pri Mirni, kjer je začel kot pravosodni policist, nato pa je opravljal različna dela. Med delom je zaključil dodiplomski študij na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru ter leta 2017 magistriral na Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju. Od maja 2020 je bil Perše direktor ZPKZ Ljubljana, 15. februarja letos pa ga je Vlada RS po štirih mesecih na položaju namestnika generalnega direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij imenovala za generalnega direktorja.

Koliko zaprtih oseb je skupaj največ v enem prostoru?

Želimo si čim bolj zmanjšati skupinsko prestajanje zapornih kazni, saj to prinaša velika varnostna tveganja. Velike skupinske sobe imamo v zaporu na Dobu, ženskem zaporu na Igu in še kje. A to vendarle pri nas ni prevladujoč način prestajanja kazni.

Najučinkovitejše je zagotovo prestajanje kazni v enoceličnem sistemu. Prizadevamo si, da se prostori uredijo po teh standardih, novogradnje absolutno. Za tiste, ki težje prestajajo kazen v samski sobi ali so samomorilno ogroženi, pa so vedno na voljo dve- ali triposteljne sobe. Na Dobu imamo npr. zaradi prezasedenosti v skupinski sobi tudi po 15 oseb in več – lahko si predstavljate različne bivalne in varnostne izzive, kadar se v sobi z enim toaletnim prostorom gnete toliko oseb.

Potem ne drži, kar pogosto slišimo v javnosti, da so slovenski zapori bolj hoteli s štirimi zvezdicami? Zapor vendarle mora biti kazen, ne dopust.

Zapor nikoli ne more biti hotel, saj je posameznik v njem zaprt proti svoji volji. Javnost pogosto pričakuje, da je treba zaprte osebe kaznovati tudi s slabimi razmerami med prestajanjem kazni. Napačno razume našo vlogo – mi ne kaznujemo, ampak izvršujemo kazen sodišča. Obsojencu so ta čas zagotovljene vse pravice državljana, razen tistih, ki so mu izrecno zakonsko omejene.

Namen zapora mora biti usmerjen v resocializacijo – te osebe se morajo iz zapora vrniti boljše, kot so tja prišle. Smisel našega dela je zato usmerjanje in priprava posameznika na življenje po prestani kazni. To pa lahko zagotovimo le s primernimi razmerami in programi med prestajanjem kazni. Novi zapor v Dobrunjah bo ustrezal sodobnim evropskim standardom, objekt je zgrajen po posebnih varnostnih in drugih zahtevah.

Da bi nam več časa in energije ostalo za delo z zaporniki, se trudimo tudi z zmanjšanjem administracije, ki nas pri delu obremenjuje.

So kljub prenatrpanosti slovenskih zaporov razmere v njih še vedno varne? Ne bo treba predčasno izpuščati zapornikov, kot slišimo, da se dogaja ponekod v Evropi?

Slovenski zapori so varni – po zaslugi zavzetih in odgovornih sodelavcev v naših zaporih. Nedvomno je varnost v zaporih največja prioriteta, pravzaprav vrednota. Kljub prezasedenosti in pomanjkanju pravosodnih policistov je za naše zapornike primerno poskrbljeno. So pa vedno možnosti za izboljšave, za katere si prizadevamo, a žal se pri varnosti pogosto varčuje.

Sicer pa imamo po veljavni zakonodaji tri prevladujoče načine odpusta obsojencev s prestajanja kazni zapora. Kazen prestanejo v celoti, lahko pa so tudi predčasno ali pogojno izpuščeni, kar je povezano s konceptom resocializacije. Tu gre za strokovne odločitve in te institute poznajo tudi druge evropske države. Zmanjšanje prezasedenosti prenatrpanih zaporov z amnestijo (oprostitev kazni), ki je predvsem politična odločitev, ali s katero drugo obliko odločitve oblasti pa je nekaj drugega. V Veliki Britaniji so tovrstno politično odločitev sprejeli, preden so dosegli stoodstotno zasedenost zaporov, na Madžarskem je bil odmeven primer množičnega odpusta tujcev. Slovenija se za amnestijo, tudi ko so bili zapori 140-odstotno zasedeni, ni odločila. Zadnji tak zakon je bil pri nas sprejet leta 2001.

Zaradi prostorske stiske obsojenci vlagajo odškodninske tožbe, ker naj bi jim bile kršene človekove pravice. Koliko je bilo tega v zadnjih letih?

Zaradi neustreznih razmer v slovenskih zaporih je bilo v preteklih letih v postopkih pred domačimi institucijami izplačanih več kot 200.000 evrov odškodnin, še prej pa tudi na podlagi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Glavnina teh odločitev se je nanašala na ljubljanski zapor na Povšetovi, kar se bo z novim zaporom v Dobrunjah rešilo.

Drži, da je med slovenskimi zaporniki več kot polovica tujcev in da so se za zapahi znašli predvsem zaradi tihotapljenja ilegalcev čez državno mejo?

Načeloma to drži – trenutno imamo v zaporih 46 odstotkov tujcev, ki so večinoma v priporu ali zaporu zaradi prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države oz. tihotapljenja, kot določa 308. člen KZ-1. Prednjačijo Ukrajinci in Romuni, a to se spreminja in nabor držav je zelo pester. Lani smo npr. obravnavali več kot 2.300 tujcev iz več kot 70 držav. Včasih so bili med tujci predvsem državljani nekdanje Jugoslavije, v zadnjih letih se je to spremenilo.

Glede strukture obsojencev so v porastu kazniva dejanja zoper javni red in mir, na prvem mestu pa z izjemo leta 2024 ostaja premoženjska kriminaliteta.

Zagovarjate bolj zaostreno migracijsko politiko pri nas in v EU, milejše kazni, odlog prestajanja kazni?

To je stvar kriminalitetne politike države. Dejstvo je, da imamo v zaporih tudi zaradi zaostrovanja zakonodaje na tem področju hude težave s prezasedenostjo in da smo na neki način kolateralna škoda neučinkovitega spoprijemanja države in širše Evropske unije z migracijami. Slovenija tu ni opravila domače naloge. Če teh tujcev, zaprtih zlasti zaradi tihotapljenja ilegalcev, ne bi bilo, bi v zaporih delali v normalnih razmerah. Številke pač ne lažejo. Težave imamo zato pri nas, v Italiji in Avstriji, kolegi iz držav višegrajske skupine, kjer so ubrali drugačno politiko, pa poročajo, da mnogo manj.

Kako se z zaporniki tujci znajdejo vaši zaposleni? Gotovo je sporazumevanje oteženo.

Poleg drugačne kulture, ki jo prinašajo tujci, je najbolj oteženo sporazumevanje z njimi. Jezikovno nerazumevanje lahko pripelje do neljubih konfliktov med zaprtimi in zaposlenimi. Ta izziv skušamo blažiti s prevajalci, pomagamo si tudi z umetno inteligenco.

Zapornike in zaposlene poskušamo opolnomočiti z različnimi orodji. V zadnjem času, ko se je število tujcev res zelo povečalo, smo začeli v večini zaporov v sodelovanju z ljudskimi univerzami izvajati tečaje slovenščine za zaprte osebe – da je mogoča vsaj najosnovnejša vsakodnevna komunikacija, da lahko normalno izvajamo hišni in dnevni red zavoda.

L. Markelj

Delo zaposlenih v zaporih torej zagotovo ni preprosto. Kateri kader najbolj potrebujete?

Kadrovski primanjkljaj je javnosti najbolj viden pri pravosodnih policistih. Imamo jih nekaj manj kot 500, potrebovali bi jih še od 120 do 150, tudi zaradi novega, večjega zapora v Dobrunjah. Z obstoječimi nam ne uspe opraviti vseh nalog, kot je npr. spremstvo zaprtih zunaj zaporov, predvsem na sodišča. Tako obravnave potekajo tudi na daljavo. V novem zaporu v Dobrunjah, kjer bo deloval tudi izobraževalni center za vse zaposlene v zaporskem sistemu, bomo imeli celo namenski prostor za izvedbo sodnih obravnav.

V našem sistemu manjka še strokovnih delavcev: psihologov, socialnih delavcev in pedagogov, najbolj pa so prezrti inštruktorji, predvsem kuharji, ki v zaporu delajo neposredno z zaprtimi osebami. Njihovo delo je izjemno pomembno, saj je treba za zapornike zagotavljati vse obroke. V večini zaporov zaporniki sami kuhajo, čistijo, delajo v pralnici, mizarijo, opravljajo vzdrževalna dela. V času mojega službovanja na Dobu je npr. obsojenec izdelal celotno čajno kuhinjo za zaposlene. Delo je za zapornike zelo pomembno – zapolni jim dan. Je pa res, da mnogi nimajo niti sekunde delovne dobe in jim moramo delo kot vrednoto privzgojiti.

Kako boste v zapore privabili nov kader? Je pravosodnim policistom plačna reforma v javnem sektorju izboljšala plače?

Iz naše analize izhaja, da so se z novim plačnim sistemom plače izboljšale 83 odstotkom pravosodnih policistov. Letos januarja jih je med temi več kot polovica prejela plačo od 2.500 do 3.500 evrov bruto, ne gre pozabiti še na dodatek z upoštevanim obveznim dodatnim pokojninskim zavarovanjem. Zmanjšuje se skupina z najnižjimi plačami pod dva tisoč evri bruto. Obstaja še 14 drugih mogočih dodatkov k njihovi plači. Prenovljena zakonodaja daje tudi nekatere druge vzvode za nagrade, kar bomo v prihodnje uporabili, mogoče bo štipendirati kader. Trudili se bomo še za strukturne spremembe in ureditev statusa, da bi bili izvzeti iz državne uprave. 

Za pridobitev novih pravosodnih policistov načrtujemo tudi promocijske dejavnosti, saj pozitivnih plati ni malo – zaposlitev za nedoločen čas, dinamično delo, redno plačilo, izobraževanja in usposabljanja itd.

Izzivov na zahtevnem novem delovnem mestu vam torej zlepa ne bo zmanjkalo. Kaj vam daje moč in energijo?

Zagotovo družina: žena, hči in sin, ki me podpirajo in razumejo moje delo. Sicer pa v prostem času z veseljem pomagam staršem pri delu v vinogradu, saj v domači gostilni radi ponudimo svoje vino. V lokalnem okolju sem dejaven kot občinski svetnik in predsedujem Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zbure, katerega član sem od mladih nog. Še vedno pa z vsem srcem ostajam nogometaš Nogometnega kluba Krka. Šport in gasilstvo sta mi nedvomno dala pomembne vrednote za življenje: odnos do dela, spoštovanje, sodelovanje, solidarnost itd., kar ohranjam in ne nazadnje prenašam tudi v zaporski sistem.