Robert Balen

Branko Zlobko odhaja na funkcijo z več kot 20 let izkušenj v policiji.

Bistveno manj ima političnih, saj je v poslanske klopi Svobode sedel lani. Kot ministra ga čaka zlasti umiritev razmer po tragičnem dogodku v Novem mestu. Revolucije ne napoveduje, saj se zaveda, da je pred njim kratek mandat.

· Nova ministra potrjena

Kokalj in Zlobko prevzemata ministrstvi po odstopih Katič in Poklukarja

Zlobko je v svoji predstavitvi pred matičnim odborom DZ zagotavljal, da se bo pri ministrskem delu usmeril v tri cilje, to je zagotavljanje varnosti in reda s pomočjo sodobne, usposobljene in učinkovite policije, krepitev zaupanja v institucije ter spoštovanje načel pravne države s pravičnim in zakonitim delovanjem do vsakogar.

Eden najbolj kompleksnih izzivov je po Zlobkovih besedah zagotavljanje varnosti in sobivanje na območjih z romskimi skupnostmi. "Ta vprašanja niso nova, so kompleksna in zahtevajo celovit, sočuten, a hkrati odločen pristop," je povedal.

Čaka ga Šutarjev zakon

Ravno tragični dogodek konec oktobra, v katerem je umrl 48-letni Novomeščan Aleš Šutar, napada pa je osumljen pripadnik romske skupnosti, je terjal menjavo na čelu ministrstva za notranje zadeve. Dosedanji šef resorja Boštjan Poklukar, ki je pred tem vztrajno ponavljal, da se varnostne razmere na JV države izboljšujejo, je zaradi objektivne odgovornosti odstopil, premier Robert Golob pa je za njegovega naslednika predlagal 67-letnega Branka Zlobka.

Sašo Švigelj

Hkrati je vlada oblikovala ter po nujnem postopku skozi parlamentarni postopek spravila tudi interventni Šutarjev zakon, ki policiji daje večja pooblastila za boj proti nezakonitemu orožju in glede nadzora na varnostno-tveganih območjih. Tako Zlobka čaka zlasti izvajanje zakona in nadzor nad dodatnimi pooblastili, ki bi po mnenju mnogih pravnikov lahko bila tudi protiustavna.

Zbirno

Šutarjev zakon: tu je seznam vseh sprejetih dopolnjenih ukrepov

V kabinetu predsednika vlade so ob kandidaturi Zlobka v sporočilu za javnost zapisali, da je v svoji karieri "izkazal visoko strokovnost, operativne in vodstvene sposobnosti ter dobro poznavanje organizacijskih, varnostnih in kadrovskih vidikov delovanja notranjega sistema države".

Miličnik

Zlobko, rojen leta 1958 v Brežicah, se je za poklic miličnika odločil, ker se mu je, kot je dejal sam, "zdel zanimiv in razgiban". Po koncu kadetske šole za miličnike se je zaposlil na postaji milice v Domžalah, izobraževanje pa nato nadaljeval na Vojaški akademiji v Beogradu. Po končanem študiju se je vrnil v Slovenijo in nadaljeval z delom v milici na različnih funkcijah.

Pred upokojitvijo leta 2007 je bil vodja posebne policijske enote in vodja sektorja za varnostno načrtovanje in mirovne misije na Generalni policijski upravi. Še pred tem je vodil policijski vadbeni center Gotenica ter sodeloval pri izobraževanju in usposabljanja policije, Slovenske vojske, carine in drugih varnostnih struktur.

Zlobku, sicer veteranu vojne za Slovenijo, je DZ mandat za preostanek mandatne dobe potrdil po odstopu poslanke Svobode Monike Pekošak maja lani. V klopi na Šubičevi je sedel že po upokojitvi, ko je rad tudi ribaril, gobaril in užival v naravi.

Kočevsko dobiva novega poslanca

Branko Zlobko v poslanske klopi

Robert Balen

Na sejah odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je velikokrat pokazal poznavanje slovenske policije. Tako se dobro zaveda, da bo kot minister poleg implementacije Šutarjevega zakona moral nadaljevati s poskusom modernizacije policije ter pridobivanjem in zadrževanjem kadrov v policiji, kjer se je število zaposlenih lani spustilo pod 8000.

Celo poslanci opozicije, ki so se na zaslišanju namuznili, da bo Svobodi kmalu zmanjkalo kandidatov za nove ministre, so Zlobka ocenili kot korektnega poslanskega kolega. Poslanec SDS Žan Mahnič je Zlobka, ki ga ceni tudi zaradi lovskega udejstvovanja, med drugim označil za posameznika, ki "drži dano besedo".

Zlobko je zatrjeval, da ga kratko ministrovanje ne bo oviralo pri zavzetem delu na resorju, ki bo tudi v skladu z vrednotami stranke Gibanje Svoboda. Pri tem je poudaril iskanje ravnovesja med varnostjo in človekovimi pravicami. Trajne rešitve na tem področju po njegovih besedah ne tičijo le v policijskih ukrepih, ampak v izobraževanju, vključevanju, zaposlovanju in spoštovanju med ljudmi ne glede na poreklo in družbeni položaj.