Martin Luzar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zaposlil se je v Ljubljani v podjetju IBE kot projektant. Ko je to podjetje ustanovilo podružnico v Krškem, je začel delati tam. Rad ima poklicne izzive, in naslednji mu je bil Termoelektrarna Brestanica, v kateri je najprej vodil gradnjo dodatnih proizvodnih zmogljivosti in potem postal direktor.

»Leta 2010 smo skupaj z delom ekipe iz Termoelektrarne Brestanica prešli v družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), ki je bila ustanovljena dve leti prej. Ekipo smo še okrepili ter prevzeli obratovanje in vzdrževanje obratujočih elektrarn, hkrati pa nadaljevali umeščanje v prostor še preostalih elektrarn in njihovo gradnjo,« pravi Bogdan Barbič, ki je kot direktor to družbo vodil osemnajst let.

Tako so v tistem času zgradili na Savi Hidroelektrarno (HE) Krško in leta 2017 HE Brežice ter leta 2018 umestili v prostor HE Mokrice.

Po letu 2017 se je družba intenzivno usmerila tudi v gradnjo sončnih elektrarn, in v deseterici zgrajenih je tudi ena izmed še danes največjih sončnih elektrarn v Sloveniji, 6-megavatna pri HE Brežice. V sklepni gradbeni fazi sta še dve 4-megavatni sončni elektrarni pri HE Brežice, s čimer bodo zaokrožili ta »sončni park«, ki bo imel več kot 15 megavatov skupne moči, našteva diplomirani inženir elektrotehnike, ki je prepričan, da so voda, hrana in energija ključne dobrine za preživetje naroda ali države.

»Tako veliki projekti nikoli niso stvar samo enega človeka. Za uresničitev je potrebno dvoje: imeti moraš dobro ekipo strokovnjakov, ki ti zaupajo in s katerimi lahko delaš, in osebno podporo doma, podporo družine. In ko to dvoje združiš, lahko uresničiš zamisli. Oboje sem imel in sem hvaležen predvsem družini pa tudi sodelavcem, da so mi stali ob strani in peljali stvari skupaj z menoj do končnega rezultata,« si ne pripisuje osebnih zaslug Bogdan Barbič, ki se je z mesta direktorja družbe HESS s 1. junijem upokojil.

Z energetiko si ostaja blizu, če ne drugače, ljubiteljsko. »Neka povezanost bo verjetno ostala, ampak v bistveno manjši in bolj sproščeni meri, kot je bila do zdaj« napoveduje z nasmeškom, ki zanj kot direktorja, zapreženega v izzive energetike vse dni, še med dopustom, ni bil tipičen, a si zdaj že utira pot v ospredje razpoloženja Bogdana Barbiča.

Naporno delo je opravljal zavzeto, skoraj strastno, pri čemer je z mislijo na naravo vedno imel pomisleke do razvoja, ki mu svet in v njem zlasti »finančna industrija« odpira vse poti. »Narava nam kaže ravnotežje. Kot družba z nenehno rastjo in nenehnim razvojem podiramo ravnotežje. Hlastanje po kapitalu ni pravi način. Nekje se je treba ustaviti.

Stremeti bi morali k ravnotežju med razvojem in vsakodnevnim življenjem, ne pa k povečevanju proizvodnje dobrin, ki jih konec koncev niti ne potrebuješ, in končajo na smetišču. Govorim o največji napaki človeštva, kot gledam za nazaj. Sem absolutno za razvoj, a brez ravnotežja nam dolgoročno ne bo uspelo,« je prepričan Bogdan Barbič, zaprisežen tehniki, a voljan misliti filozofsko.

V iskanje novih dokazov o ravnotežju v naravi se bo lahko podajal v iskrenem stiku z zemljo na svojem majhnem posestvu. Času bo on dajal zložnejši tempo, misleč pri tem na ženo Damjanko ter hčerko Nino z možem Binetom in njenim sinom Aleksandrom. »Moja poklicna odločitev je bila pravilna. Nikoli mi ni bilo žal. Pri vsem poklicnem delu pa me je podpirala žena. Bila je del moje kariere in sem ji iz srca hvaležen,« pravi Bogdan Barbič.