Arhiv Radiokluba

Častitljiv jubilej bodo radioamaterji proslavili v soboto, 13. septembra, z že desetim srečanjem radioamaterjev in Odprtim jesenskim prvenstvom v ARG-ju Zveze radioamaterjev Slovenije 2025. 

»Amaterska radiogoniometrija, ARG, je širše bolj poznana pod pojmom lov na lisico. Tekmovalci iščejo skrite oddajnike. Pri nas oddajnike skrijemo okrog Prekope in tekmovalci jih iščejo s svojimi sprejemniki. Med tekmovanjem ura teče, tečejo tudi radioamaterji,« pojasnjuje Brane Čuk,vodja sprejemno-oddajne sekcije v klubu.

»Gre za to, da tekmovalec v čim krajšem času najde čim več skritih oddajnikov,« dodaja predsednik Radiokluba Iskra Jože Zagorc. ARG od tekmovalcev zahteva veliko gibanja, dobro orientacijo in navigacijo v naravi ter seveda tehnično znanje. Na »lov« se bo 13. septembra na Prekopi in v njeni okolici podalo okrog trideset tekmovalcev iz desetih radioklubov iz Slovenije in Hrvaške.

Antenski drog

Marsikomu bodo tega dne najpomembnejši tekmovalni rezultati, ampak za člane Radiokluba Iskra Prekopa se bo tedaj zgodilo še nekaj pomembnejšega. Na jubilejni slovesnosti bodo slovesno predali v uporabo svoj novi antenski drog. Po besedah Zagorca in Čuka bo nova antena omogočila prekopskim radioamaterjem boljšo komunikacijo v Sloveniji in širše, domala po vsem svetu. To pa je nekaj, kar radioamaterja spravlja ne samo v dobro voljo, ampak mu tudi zagotavlja, da bo njegov signal, ko bo treba, npr. ob naravnih in drugih nesrečah, dosegel tiste nekje blizu ali zelo daleč, ki jih mora doseči.

Klub je kupil tudi kratkovalovno postajo. V prihodnje si bo zagotovil tudi stabilen, neodvisen vir napajanja, verjetno sončno elektrarno. »Pričakujemo kakšnega donatorja, ki nam bi pomagal. Sami imamo premalo denarja. Klub se prijavlja na razpise občine in mu pomagajo nekateri podporniki, sicer pa se preživlja večinoma sam. Včasih, v nekdanji državi, je bilo financiranje urejeno tako, da smo radioamaterji dobili državno pomoč v okviru, če tako rečemo, ljudske obrambe,« pravi predsednik Zagorc.

M. L.

Pisali ministrstvu

Radioklub Iskra Prekopa računa na sistemsko državno pomoč tudi zdaj. »Letos smo dali vlogo na ministrstvo za obrambo. Po nekaj mesecih nam še ni odgovorilo. Ocenjujemo, da so na nas pozabili, kot da nismo več potrebni. Med osamosvojitvijo smo bili potrebni, dobrodošli, zdaj pa kot da nismo več,« z obžalovanjem in začudenjem ugotavlja Jože Zagorc.

Podobnih občutkov je Brane Čuk. »Če je kdo v naši državi, ki bi moral biti zainteresiran za to, je to ministrstvo za obrambo. Ne gre pozabiti, da radioamaterji ostajamo pogosto eni redkih, ki še lahko zagotavljamo zveze, kadar večina drugih povezav odpove. Ob velikih nesrečah, kot je bil žled, je že tako,« je prepričan Brane Čuk. Pozabljivost obrambnega ministrstva po besedah obeh sogovornikov toliko bolj bode v oči in prizadene, ker so vlade polna usta izdatkov za obrambo in posebej tistega dela teh izdatkov, ki je namenjen dvojni uporabi, se pravi ne izključno nakupom orožja in druge vojaške opreme.

Na obrambnih položajih

Konec koncev so tudi radioamaterji »dvojno uporabni«, to so že dokazali, in ne enkrat. Nekaj članov Radiokluba Iskra Prekopa je med slovensko osamosvojitveno vojno na lokacijah zagotavljalo zvezo v sistemu tedanje obrambe države, kar je bilo glede na dane okoliščine tehnično zahtevno in tvegano delo. Če si s tako vlogo, ki so jo zmožni ponoviti, radioamaterji ne zaslužijo nekaj t. i. obrambnega proračuna, potem je res vprašanje, kaj premier Robert Golob misli z »dvojno uporabo« denarja v rastočem slovenskem vojaškem proračunu.

Omenjeno vojno dežurstvo radioamaterjev je dobilo prostor razen v spominu neposrednih udeležencev mogoče še v kakšnem poročilu Teritorialne obrambe. Vsaj nekatere akcije Radiokluba Iskra Prekopa pa so si zapisali v srce tisti, ki so jim prekopski radioamaterji vrnili upanje. Več je takih primerov v šestdesetletni zgodovini kluba, najbrž časovno najbližja je pomoč med vojno v Bosni. Radioamaterji s Prekope so namreč med balkansko vojno, ko so na zahodnem Balkanu odpovedali vsi običajni načini komuniciranja, povezali družino, ki je bila v Bosni, z njenimi svojci v Sloveniji.

Radioamatersko središče brez meja

V svojem več kot polstoletnem delovanju so prekopski zaljubljenci v telefonijo in radijsko tehniko naredili izjemne korake v sodobnost. Jože Zagorc, ki je skupno sedemindvajset let predsednik kluba, ob uspehih in razvoju ne skriva veselja. »Radioklub je bil ustanovljen leta 1965 v gostilni Kirn na Prekopi in se od takrat razvija kot tehnično in humanitarno jedro kraja. Njegova zgodovina je prepletena s solidarnostjo, mladinskim delom, izobraževanjem in dejavno vlogo v sistemu zvez ARON, ki se aktivira ob nesrečah. Prekopa tako postaja radioamatersko središče brez meja in z jasnim signalom prijateljstva,« poudarja Jože Zagorc.