Festival divje hrane: Bogastvo narave je tik pred našimi očmi
Prvi septembrski konec tedna je v srcu kozjanskega podeželja potekal največji slovenski festival praktičnega naravovarstva, ohranjanja starega znanja in veščin, sodobnih sonaravnih pristopov ter trajnostnega načina življenja.
Že 4. Festival divje hrane, FesDivjal, je bil uresničitev dolgoletne želje pokojnega Daria Corteseja, priznanega strokovnjaka za divje rastline in avtorja več knjig, ki se ga je prijel vzdevek »doktor nabiralništva«. Pobudo je uresničilo Strokovno društvo za nabiralništvo, biotsko pestrost in trajnostni razvoj »Kje so tiste rožice«, ki ga vodi profesorica geografije in sociologije ter strastna nabiralka Karmen Gajšek iz Drenske Rebri pri Lesičnem, ki je festival, ki je prvič potekal na Pohorju, preselila na domačo grudo.
Užitni pleveli in skrita bogastva narave
Kot povedo nabiralci divjih samoniklih rastlin, te vsebujejo več vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih snovi kot večina gojene zelenjave. V resnici so prav pleveli – ki jih na vrtovih največkrat odstranjujemo – med najbolj zdravilnimi in hranilnimi rastlinami. Prav zato jih veliko poznavalcev imenuje rastline prihodnosti. Če jih znamo prepoznati, kar ni tako zahtevno, postanejo dragocen vir hrane in navdiha.
Že zgodaj zjutraj so se udeleženci zbrali v visokodebelnem sadovnjaku, v katerem je potekalo kar šestnajst strokovnih delavnic – od nabiralniško-kulinaričnih do gobarske in tiste o naravni gradnji. Na kulinarični delavnici Monike Mulej z zeliščne kmetije Hanuman iz okolice Litije so okušali pesta iz mladih listov hrena, rmana, regrata in kapucinke. Pesta so, kot je pojasnila, odličen način za shranjevanje zelenih delov rastlin, ki jih v zimskih mesecih lahko dodajamo juham, namazom ali rižotam. Priprava je preprosta: zelišča se zmeljejo skupaj z grobo morsko soljo in s kakovostnim oljem, nato pa shranijo v sterilne kozarce, v katerih jih je treba zaliti z oljem in hraniti na hladnem.
Na drugi delavnici je Karmen Gajšek udeležence popeljala skozi sadovnjak in jim z dober mesec starim novorojenčkom na prsih pokazala, kako prepoznati in nabrati strašnico, divje korenje, regačico, zlato rozgo, trpotec ... Nabrane rastline so nato pojedli s čemaževim pestom ter marmelado iz drnulj in malin, obiskovalce pa je presenetilo, kako dobro se divje rastline ujemajo s sadnimi namazi.
Obilje užitnih rastlin
Slovenska narava je izjemno radodarna – po besedah nabiralcev je kar 90 odstotkov divjih rastlin pri nas užitnih. Po zgodnjejesenski košnji se že ob prvem dežju zelenice hitro odenejo z mladimi poganjki. Tolščak, ki vsebuje celo več maščobnih kislin omega 3 kot ribje olje, lahko uporabimo v solatah ali vložimo kot kumarice. Navadna lakota in mladi vršički koprive čistijo telo, nasekljani pa se odlično podajo v skutni namaz. Otavčič, rumeno cvetoča, a pogosto spregledana rastlina, podobna regratu, pa je prava poslastica v solati s hruškami, z orehi in s siri s plemenito plesnijo.
Divja hrana za večji stik z naravo
Slavnostna govornica na odprtju, klimatologinja in soprejemnica Nobelove nagrade, dr. Lučka Kajfež Bogataj, je poudarila pomen divje hrane za prihodnost. Po njenem mnenju bi jo morali spoznavati vsi, še posebej otroci in starejši. Simbolno je prižgala oglarsko kopo, v kulturnem programu pa so zazveneli starodavni glasbeni instrumenti, med njimi: oprekelj, monokord in lesena piščal staroselskih ljudstev Severne Amerike, na katero je igral domačin Kristijan Jurkas.
Divji Masterchef – kulinarični vrhunec
Največ zanimanja je pritegnil kuharski spektakel Divji Masterchef, na katerem so nekdanji tekmovalci televizijskega šova združili moči z najbolj izkušenimi nabiralci divjih rastlin pri nas. V skrivnostnih »mysteryboxih«, ki jih je priskrbela Ana Ljubojevič iz potujoče tržnice Mali plac, ki ob četrtkih zvečer s pridelki slovenskih kmetij obišče tudi Novo mesto, so jih čakale sestavine, med njimi prepeličja jajca kmetije Mehak iz Gorenjih Dol in zeliščne soli Kmetije iz Brežnika iz Telčič pri Škocjanu. Tekmovalci so morali ob pomoči nabiralcev v dveh urah pripraviti trihodni meni, medtem ko sta jih pozorno spremljala komisija in občinstvo, voditeljica pa je dogajanje začinila s televizijsko napetostjo.
Zmagala je ekipa nabiralcev Tine Mele in Petra Zajca ter chefov Nika Marolta in Žige Škvorca iz Krškega. Njihova sladica – hruška viljamovka, poširana v čaju iz regačice, palačinka iz pirine moke s prepeličjimi jajci ter krema iz pastinaka, jabolk in divjega hrena, posuta s cvetnim prahom in z okrasom iz cvetov boreča, malin in zajčje deteljice – je bila prava paša za oči in brbončice. Član komisije Damjan Fink iz Hiše Fink v Novem mestu je ob tem poudaril, da je divje nabiralništvo postalo pravi trend v visoki kulinariki, ki ga je spoznal že med sodelovanjem v Hiši Franko pri Ani Roš. Tudi sam rad v svojih jedeh uporablja bezeg, boršč, ognjič, cvetove sončnic in mladega krompirja ter liste vinske trte, v katere zavije tudi štrukeljce.
Mednarodni obisk in glasbeni zaključek
Festival je privabil obiskovalce in razstavljavce od blizu in daleč. Poleg domačinov so prišli tudi gostje iz Belgije, Nizozemske, Nemčije, Španije in iz Grčije. Zadnje festivalsko popoldne je zaznamoval nastop legendarnega glasbenika Aleksandra Mežka. Z nasmehom je priznal, da ob vabilu sprva ni vedel, ali gre na festival, na katerem se strelja s puškami, a ga je prizorišče s sadovnjaki in z gozdovi povsem očaralo.
Organizatorji so festival sklenili z mislijo, da je bogastvo narave tik pred našimi očmi. Če se naučimo prepoznavati in uporabljati divje rastline, lahko izboljšamo kakovost življenja, zmanjšamo odvisnost od globalnih verig in živimo bolj v sozvočju z naravo. Glavno sporočilo festivala je jasno: narava nam ponuja vse, kar potrebujemo – le naučiti se moramo videti in ceniti.
Vesna Topolovec
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
