Natalia Polonskaia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zala Hrastar iz Jezera pri Trebnjem je oblikovalka, ki pod blagovno znamko Morja ustvarja oblačila z zgodbo in posebnim odnosom do preteklosti. V dobrem mesecu je prejela dve pomembni priznanji: na Ljubljanskem tednu mode, na katerem se je prvič predstavila s samostojno modno revijo, je dobila nagrado za najbolj trajnostno kolekcijo (WOW sustainability), za projekt poročnih oblek pa nagrado social impact award, ki jo podeljujeta Impact Hub in SLOAM.

V Zalinih rokah stare tkanine, pozabljena oblačila, čipke in vezenine dobijo novo, sodobnejše življenje. Povezuje trajnost, umetnost in rokodelstvo z željo, da bi ljudem ponudila alternativo množični modi.

Natalia Polonskaia

Začela v otroštvu

Ljubezen do ustvarjanja se je začela že v otroštvu. Ko je bila stara približno deset let, ji je mama pokazala, kako se uporablja šivalni stroj. Do takrat je oblekice za barbike šivala ročno, nato pa se ji je odprl nov svet.

»Ves prosti čas sem šivala in eksperimentirala. Po domačih omarah sem iskala pozabljena oblačila in jih predelovala,« pripoveduje. To vedoželjnost, kako lahko iz nečesa starega nastane nekaj novega, je družinsko okolje samo še krepilo. »Mama ima doma zbirko starin, skorajda majhen muzej, oče pa popravlja različne uporabne stroje in izdelke.«

Po osnovni šoli v Trebnjem in splošni gimnaziji v Novem mestu je Zala študirala na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti, kjer je leta 2024 magistrirala. Med študijem je pol leta preživela na Danskem, lani pa je pol leta na Švedskem delala za modno znamko Rave Review.

Pomembna prelomnica je bilo obdobje epidemije covida-19, ko je imela več časa za ustvarjanje tistega, kar je želela, ter raziskovanje in povezovanje vseh svojih strasti – fotografije, glasbe, poezije, snemanja videov itd. »Mislim, da sem takrat jasneje izoblikovala svoj osebni podpis,« pove in doda, da so ji izkušnje v tujini odprle nove poglede, po Švedski je vstopila tudi v zrelejše obdobje ustvarjanja.

Natalia Polonskaia

Vsak izdelek unikaten in edinstven

Privlači jo predvsem starinski tekstil, njegovi vzorci, potiski, barve in tista posebna toplina starih stvari. To kombinira v sodobne kolaže, malo igrive, romantične, živahne, pa tudi nežne. Materiale išče v trgovinah iz druge roke in na potovanjih, pogosto pa ji jih prinesejo tudi ljudje, ki poznajo njeno delo – s podstrešij svojih babic, tet in stricev. Ustvarja srajce, majice, puloverje, hlače in obleke. Vsak kos oblačila je unikaten.

Posebno mesto v njenem ustvarjanju ima že omenjeni nagrajeni projekt poročnih oblačil iz vintage in družinskih tekstilij, poimenovan Tistega lepega dne.

»Razmišljala sem, kakšen bi bil moj poročni dan in kako bi lahko obleka odražala moje vrednote. Oblikovala sem kapsulno kolekcijo in jo predstavila v kulisi cvetja, domače hrane, v objemu travnika, ljubih ljudi in sončnega zahoda,« opiše 28-letnica. Lani je svojo kolekcijo predstavila na Ljubljanskem tednu mode (LJFW), na reviji oblikovalcev natečaja From Waste to Beauty, in na tekmovanju Mittelmoda The Fashion Award v Gorici. Zala opaža, da povpraševanje po takšnih oblačilih obstaja, saj ljudje tudi na poročni dan želijo avtentično izraziti sebe in svoje vrednote.

LJFW/Jure Makovec

Doživetje, ki ga ne bo nikoli pozabila, pa je gotovo njena prva samostojna revija na letošnjem LJFW.

»Bilo je čudovito. Organizacija je profesionalna in brezhibna. Najbolj pa sem bila vesela vseh ljudi, bližnjih, prijateljev, strank, ki so prišli to doživet z mano,« ganjeno pripoveduje. Kolekcija Rosenlund je nastajala od marca do avgusta letos, pri njenem oblikovanju pa je izhajala iz kontrasta med življenjem doma in izkušnjami na Švedskem. Navdih so ji ponudili narava, doživetja in ljudske tradicije, pri projektu pa se je povezala tudi z drugimi slovenskimi ustvarjalci.

LJFW/Jure Makovec

Sodosbna slovenska noša na Tajskem

Zalina sodobna interpretacija slovenske narodne noše je bila predstavljena na mednarodni razstavi Global Thai Silk Exhibition, ki je od 11. do 18. oktobra potekala v Bangkoku na Tajskem. Oblikovalci iz več kot sto držav so prejeli črno tajsko svilo, preostale materiale pa so izbrali sami. »Osnova je bila gorenjska narodna noša, ki sem jo razstavila na posamezne elemente in preoblikovala v sodobno oblačilo, ki ga lahko oblečeš za vsak dan ali posebne priložnosti.«

Zala je poleg zadnjih dveh priznanj prejela tudi fakultetno Prešernovo nagrado za magistrsko delo in nagrado ED.VITA za trajnostno udejstvovanje v visokem šolstvu. Vse ji pomenijo predvsem potrditev, da vztrajnost in drugačen pristop dobivata prepoznavnost. Zaveda se, da se trg trajnostne mode v Sloveniji razvija počasneje kot drugje. »Čeprav kupci postajajo vse bolj ozaveščeni, je ustvarjalno predelavo starega tekstila zaradi dolgotrajne izdelave in višjih stroškov težko prenesti v množično proizvodnjo. Na svoj razvoj gledam kot na maraton,« še pove Zala Hrastar.