B. B.

##IMAGE-3763361##

Stanovanjsko podjetje Zarja, ki je v večinski lasti novomeške občine, že nekaj časa intenzivno viša cene tržnih stanovanj. Kot pravijo v vodstvu podjetja, se s tem le prilagajajo razmeram na trgu, saj marsikatere najemne pogodbe izvirajo še iz časov krize, ko so stanovanja oddajali po zelo nizkih cenah že samo zato, da niso bila prazna.

»Prejšnji direktor (Martin Kambič, op. a.) je dobro vodil družbo, a se z najemninami ni veliko ukvarjal, saj rast, kakršno dosegamo zadnja leta, takrat še ni bila tako očitna,« pravi direktorica Zarje Janja Horvat Jaklič, ki je kmalu po svojem prihodu v podjetje spomladi 2017 na področju najemniških stanovanj začela uvajati novo cenovno politiko.

Do takrat je imela Zarja s svojimi najemniki večinoma triletne pogodbe, nekatere so bile sklenjene tudi za obdobje petih let, a se cene največkrat niso spreminjale toliko časa, dokler je bil najemnik v stanovanju. Zdaj ob izteku pogodbe Zarja najemnikom v podpis ponudi aneks za podaljšanje najema za obdobje enega oziroma največ dveh let. Hkrati pri vsakem posebej preverijo tudi ustreznost višine najemne in jo prilagodijo tržnim razmeram.

»Povpraševanje po stanovanjih že nekaj časa presega ponudbo, cene na trgu pa rastejo,« odločitev za povečevanje cen pojasni direktorica. Dvajset- ali tridesetodstotno povečanje ob podpisu aneksa tako ni nobena posebnost. »Pred kratkim smo ceno povečali celo za 100 odstotkov. A to je bil poseben primer, ko je gospa pred leti na svoje stroške obnovila zelo dotrajano stanovanje, zato je imela zelo nizko najemnino,« pravi Janja Horvat Jaklič.

Podpisa aneksa doslej kljub občutnim dvigom in mnogim negodovanjem najemnikov, doslej ni zavrnil še nihče, zasedenost njihovih stanovanj pa je 99-odstotna. »Najemniki se zavedajo, da bo, če bodo stanovanje iskali na trgu, cena še višja. Nekaterimi smo ceno v tem času v resnici dvignili že dvakrat, a jo bomo tudi spustili, ko se bodo razmere spremenile,« obljublja direktorica.

Povsem drugače je na področju neprofitnih stanovanj. Od približno 400 stanovanj, kolikor jih ima Zarja v lasti, jih za neprofitno najemnino oddajajo skoraj polovico. Tu se cene najema, ki so približno za polovico nižje od tržnih, niso spremenile že od leta 2003, niti za revalorizacijo ne, in Zarja z oddajanjem neprofitnih stanovanj na leto ustvari okrog 150.000 evrov izgube, ki jih pokriva s prihodki iz tržne dejavnosti. »Nov stanovanjski zakon, ki bi to anomalijo odpravil, se pripravlja, a vlada je padla in zakon najbrž še dolgo časa ne bo sprejet,« ocenjuje direktorica.

Poleg tega neprofitne najeme še bolj kot tržne zaznamuje plačilna nedisciplina. »Znesek zapadlih obveznosti sicer nižamo, saj zadnja leta izterjave izvajamo sami. Veliko sodelujemo s Centrom za socialno delo in z vsakim dolžnikom skušamo narediti individualni finančni načrt poplačila, tako da doslej nismo deložirali še nikogar. Se bo pa to najbrž v kratkem zgodilo,« napoveduje Horvat Jakličeva.

Zarja je sicer po še nerevidiranih podatkih v lanskem letu ustvarila za okoli 2,4 milijona evrov prihodkov (tržne najemnine predstavljajo 28-odstotni, neprofitne pa 14-odstotni delež vseh prihodkov) in imela približno 100.000 evrov dobička pred obdavčitvijo. Finančne obveznosti zaradi nasedlih naložb izpred kakega desetletja bodo predvidoma pokrili v prihodnjem letu (ostalo jim je še okoli 300.000 evrov bančnega kredita). »Skupaj je Zarja v tistem obdobju ustvarila za 4,5 milijona evrov izgube, kar jo je v razvojnem smislu pahnilo za dve desetletji nazaj. Ta denar bi lahko porabili veliko koristneje, za gradnjo oskrbovanih stanovanja ali česa drugega,« pravi direktorica.

Članek je bil v Dolenjskem listu objavljen 27. februarja.