D. S.

Čeprav je sprva kazalo, da letošnja spomladanska pozeba mogoče ne bo imela tako hudih posledic v sadjarstvu kot pozebe v preteklih letih, je bilo v začetku obiranja jasno, da ni tako. Ravno nasprotno. Ponekod, celo na legah, ki so nekoč veljale za najboljše, je pobrala celotno letino jabolk.

»Pozeba nam je odnesla čisto ves pridelek,« z grenkim glasom pripoveduje Ciril Brečko, sadjar iz Šentjanža. »Takšne še nismo imeli. Drevje je že cvetelo in je sprva kazalo, da je le nekaj malega pozeblo. A se je potem izkazalo, da je pozeblo čisto vse. Nasade imamo na višjih legah, ki so nekoč veljale za zelo dobre. A letos je bilo drugače.«

Trenutno imajo slabe tri hektarje jablanovih nasadov, v katerih v primernih razmerah pridelajo od 90 do 100 ton jabolk. V najboljših časih so imeli okoli 12 hektarjev, večinoma jablan, nekaj tudi hrušk, a so zaradi podnebnih razmer v zadnjih letih prisiljeni nasade krčiti. »Letos pozeba, lani toča … Počasi izgubljamo voljo. Težko bo preživeti. V preteklosti je država še kaj pomagala, zdaj pa smo prepuščeni sami sebi,« je obupan Brečko.

V 30 letih skoraj pol manj nasadov

V celotni Sloveniji bo letos okoli 25.000 ton tržnega pridelka, kar je le dobra tretjina od pričakovanih 70.000 ton, kolikor bi jih bilo v normalnih razmerah. »Marsikatera hladilnica ne bo polna,« pravi sevniški sadjar Boris Orešek, vodja strokovnega odbora za sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.

Z jablanami je v Sloveniji trenutno zasajenih okoli 1.900 hektarjev, medtem ko jih je bilo še pred dobrimi 30 leti 3.600 hektarjev. Lani smo po podatkih Statističnega urada RS pridelali dobrih 50.000 ton jabolk, kar je pomenilo 93-odstotno samooskrbo z jabolki. Letos bo torej samooskrba še bistveno manjša.

B. D. G.

»Letos je stanje zaradi pozebe glede na posamezna območja zelo različno. Nekateri imajo skoraj normalni pridelek, nekateri pa so ostali povsem brez jabolk,« je dejal Orešek. Kot pravi, v zadnjih letih pozebe niso več tipične, da bi torej višje sončne lege »šle skozi«, nižinske pa pozeble. »Višje lege, ki so do zdaj veljale za najboljše, so se v spremenjenih podnebnih razmerah izkazale za past, saj na teh legah v februarju ob otoplitvah in nenavadno visokih temperaturah drevesa že odganjajo, nato pa pride spomladanska pozeba, ki naredi svoje.«

Pri Oreškovih, ki imajo slabe štiri hektarje jablanovih nasadov, bo tržnega pridelka le okoli 10 odstotkov, kljub vsem izvedenim ukrepom za zaščito pridelka. Kot pravi Orešek, je bila prva ocena tik pred obiranjem še optimistična. »Šele pri obiranju potem vidiš, kakšna je dejanska škoda.« A čisto »prava ura resnice« se bo pokazala spomladi oziroma pri skladiščenju, dodaja.

Pozebli najboljši cvetovi

Tudi sadjar iz Arnovega sela Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona, pravi, da bo na območju Arnovega sela zaradi pozebe za od 55 do 65 odstotkov manj jabolk. Še najbolje sta se obdržali sorti topaz in bonita, pri preostalih sortah pa zaznavajo močen upad pridelka. »Pozebli so najboljši cvetovi, ostali so samo slabši. Sledil je hladen in deževen maj, zato ni bilo primerne odebelitve in razvoja plodov, junij pa je bil zelo suh. Skratka, ogromno neugodnih vremenskih pogojev.«

D.S.

»Bilo je zelo čudno leto v večjem delu vzhodne Evrope. Tudi Poljaki, na primer, ki pridelajo največ jabolk v Evropi, zaznavajo visok upad pridelka,« dodaja Koršič. Letošnji pričakovani pridelek jabolk v svetu je sicer 65,4 milijona ton, od tega jih kar 58 odstotkov pridela Kitajska, Evropska unija 16 odstotkov in ZDA osem odstotkov.

Jabolk zadnja leta predvsem zaradi podnebnih sprememb in zmanjševanja površin nimamo dovolj za samooskrbo, čeprav je Slovenija še nedolgo nazaj pridelala 150 odstotkov vseh svojih potreb jabolk. Zaradi manjšega pridelka pa cene jabolk letos niso nič višje, vsaj za kmeta ne. »Kmet bo dobil enako, kot če bi bila letina normalna, to je od 50 do 60 centov za kilogram,« dodaja Koršič.

Skladiščenje bo težavno

Urška Cvelbar, svetovalka specialistka za sadjarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto, vidi letošnjo situacijo za sadjarje kot izjemno težko, saj so bila drevesa izčrpana že zaradi stresov v preteklih letih, letos pa jih je prizadela nova pozeba.

Da bo pridelek nizek, se je videlo že pri sorti gala, ki se obira med prvimi, pravi. »Katere sorte bodo doživele najvišji upad, pa bo mogoče reči šele po izskladiščenju, saj bo zaradi stresa (suše, moče, visokih temperatur) tudi težavno skladiščenje.« A kot dodaja, le ni vse tako slabo. »Res bo količina majhna, a so jabolka izredne kakovosti, saj že kar nekaj let ni bilo tako visokih sladkornih stopenj in trdot.«

V letošnjem letu je sicer pozeba najbolj vplivala na češnje, ki jih skoraj ni bilo, slive, višnje, marelice in na kaki. Zelo so prizadete tudi hruške, manj bo orehov in lešnikov, jagodičje pa je bilo prizadeto v manjši meri, še pravi Urška Cvelbar.

Država priznala naravno nesrečo

Po Oreškovih besedah je Uprava za zaščito in reševanje izdala sklep, da se začne popis škode zaradi letošnje pozebe, tudi v sadjarstvu. Občine tako zbirajo prijave škode v poljedelstvu do 12. decembra, za škodo po pozebi v sadjarstvu pa do 19. decembra.

Še v tem mesecu pa naj bi upravičenci prejeli poplačilo za škodo po lanski pozebi. Iz programa nacionalne pomoči se poplača le škoda, ki je večja od 80 odstotkov. »Toda večina sadjarjev je izpadla, saj so imeli škode večinoma od 50 do 60 odstotkov,« pojasnjuje Orešek. Je pa država za lansko škodo pridobila 2,5 milijona evrov evropske pomoči, ki jo bo izplačala za škodo, večjo od 30 odstotkov (do 80 odstotkov). Za evropsko pomoč naj bi zaprosila tudi letos.