Na Fakulteti za zdravstvene vede Novo mesto o celostni obravnavi pacienta
Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu je včeraj gostila 15. znanstveno konferenco z mednarodno udeležbo.
Osrednja tema konference je bila tudi letos celostna obravnava pacienta, ki poudarja pomen sistemskih pristopov in zagotavljanje celostne, usklajene in na dokazih temelječe zdravstvene oskrbe.
Na konferenci je sodelovalo več kot 100 strokovnjakov iz osmih držav, ki so predstavili najnovejša znanstvena in strokovna dognanja, ki prospevajo k napredku obravnave pacientov v sodobnih zdravstvenih sistemih. Izr. prof. dr. Nevenka Kregar Velikonja, dekanica fakultete, je ob otvoritvi poudarila: »Znanstveni napredek in klinična praksa morata delovati z roko v roki. Naša konferenca potrjuje, da lahko z mednarodnim sodelovanjem in raziskovalno odličnostjo sooblikujemo rešitve za izzive, s katerimi se sooča sodobni zdravstveni sistem.«
Poudarki plenarnih predavanj
Plenarna predavanja letošnje konference prinašajo pomembne razmisleke o prihodnjem razvoju zdravstvene obravnave na nacionalni in mednarodni ravni. Dr. Brigita Skela Savič s Fakultete za zdravstvo Angele Boškin je predstavila pomembnost prepletanja znanj in veščin zdravstvenih delavcev, ki v Evropi dokazano izboljšujejo dostopnost in kakovost zdravstvene obravnave. »Slovenijo čaka izziv implementacije naprednih oblik dela v zdravstvenih timih. To je razvojna priložnost, ki lahko pomembno okrepi učinkovitost sistema,« je poudarila.
Dr. Mateja Znika s Sveučilišta Sjever Varaždin je izpostavila pomen proaktivne vloge starejših pri preprečevanju nezdravega staranja. »Naše raziskave jasno dokazujejo, da strokovno vodena telesna vadba ohranja vitalnost, funkcionalnost in kakovost življenja starejših,« je poudarila ter dodala, da je treba sistemsko okrepiti preventivne programe.
Dr. Gabrijela Simetinger iz Splošne bolnišnice Novo mesto je predstavila kvalitativno raziskavo o vplivu kontracepcije na spolnost. »Na odločitve žensk o uporabi kontracepcije pomembno vplivajo kulturna prepričanja, intimne izkušnje in partnerstva. Zato je nujen celosten in individualiziran pristop,« je izpostavila.
Dr. Andrada Ciuca z Babeș-Bolyai University (Romunija) je poudarila ključno vlogo genetskega svetovanja pri obravnavi pacientov z redkimi boleznimi. »Genetsko svetovanje pomembno zmanjšuje psihološko stisko pacientov in mora biti nepogrešljiv del multidisciplinarne zdravstvene oskrbe,« je dejala.
Dr. Vesna Zupančič z Univerze v Novem mestu in Ministrstva za zdravje RS je predstavila model ukrepov za izboljšanje integrirane obravnave marginaliziranih odraslih na področju duševnega zdravja. »Stigma ostaja ključna ovira pri dostopu do storitev. Spremembe v izobraževanju in delovanju zdravstvenih delavcev so nujne za pravičnejšo obravnavo,« je poudarila.
Dr. Katja Molan z Univerze v Novem mestu je opozorila na globalno širjenje protimikrobne odpornosti. »Odpornost mikrobov proti zdravilom je ena največjih zdravstvenih groženj sodobnosti. Le z odgovorno rabo antibiotikov in dvigom zdravstvene pismenosti lahko zaščitimo učinkovitost zdravljenja tudi v prihodnje,« je zaključila.
Povezovanje raziskovanja in prakse
Konferenca tudi letos potrjuje pomen povezovanja kliničnega znanja, raziskovalnih spoznanj in zdravstvene politike. Predstavljeni prispevki obravnavajo aktualne izzive na področjih integrirane obravnave, duševnega zdravja, javnega zdravja, fizioterapije, gerontologije, zdravstvene pismenosti ter naprednih oblik dela v zdravstvenih timih. Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu tako nadaljuje svoje poslanstvo kot pomemben akter pri razvoju zdravstvenih praks in politik v Sloveniji ter širši regiji.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
