Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Kartuzija Pleterje, ki deluje ne le kot najmlajša in edina še živeča skupnost kartuzijanov v Sloveniji, slovi tudi kot veliko in dobro gospodarstvo. Eden njihovih najbolj znanih in reprezentativnih izdelkov je gotovo Pleterska hruška v žganju. Je res nekaj posebnega, saj zraste v steklenici in to v slabih štirih mesecih, preden je pripravljena za prodajo, jo je treba vsaj 17-krat prijeti v roke.

To noč, ko so se temperature spustile pod ničlo, so se v kartuziji borili proti pozebi hrušk, predvsem viljamovk, in kot pravi dolgoletni ekonom Jože Simončič, upajo, da jim je uspelo. Pri tem jim je v veliko pomoč sistem protislanske zaščite, ki ga imajo že dobra tri desetletja.

Ko je Simončič sinoči poslušal vremensko napoved, ki je obetala nizke temperature - v Pleterjah so namerili minus 4 stopinje Celzija - je vedel, da je pravi čas, da se posluži te pomoči. Hruške so namreč v tem času že brstele, so tik pred odpiranjem cvetov, in nevarnost pozebe je bila velika.

Zvečer je tako vključil sistem, voda je vso noč pršela in oroševala cvetje, led je preprečil pozebo. K sreči ni pihalo. Kmalu bo videti, ali so ušli brez posledic.

Kot pravi Simončič, so ta sistem proti slani in pozebi sadja v kartuziji vpeljali že leta 1989, pravzaprav je bila to prva stvar, ki jo je uvedel ob prihodu na to delovno mesto. Od takrat so sistem posodobili z razpršilom, ki porabi manj vode, in velikokrat je že pomagal.

Vseh hrušk na tak način nimajo zaščitenih. Zlasti viljamovke, ki rastejo v zavetju ob skoraj kilometrskem samostanskem zidu na južni strani, so bolj v zavetju in jih greje zid, niso izpostavljene pozebi.

Simončič upa, da bo letos letina boljša kot lani in jim bo uspelo pridelati vsaj 15 tisoč steklenic Pleterske hruške, ki jo na tak način pridelujejo že 70 let. Pleterska hruška je odlično protokolarno darilo, zato dobivajo v kartuzijo naročila tako z raznih podjetij kot z ministrstev in od politikov. Marsikam po svetu jo odnesejo obiskovalci kartuzije, sicer pa jo izvažajo tudi v Nemčijo, Anglijo in Kazahstan.