75 let od Vranovega leta v svobodo



Letos mineva 75 let od herojske zgodbe iz druge svetovne vojne, danes imenovane Vranov let v svobodo, ko so bili osvobojeni zavezniški vojni ujetniki. Letos mineva deseto leto ohranjanja spomina na reševanje in osvobajanje zavezniških vojnih ujetnikov in letalcev različnih narodnosti. To je spomin na junaštvo slovenskih partizanov, partizanskih kurirjev in slovenskega, pretežno kmečkega prebivalstva, ki je ubežnikom za ceno svojih življenj in imetja nudilo hrano in zatočišče. Dogodek je edinstven v zgodovini druge svetovne vojne zaradi množice osvobojenih zaveznikov.
Ideja o mednarodni spominski poti zavezništva izvira iz dogodka, ki se je zgodil proti koncu poletja 1944, ki ga je Avstralec Ralph Churches opisal v knjigi z naslovom Vranov let. Avtor je želel bralce v Avstraliji seznaniti z resnico o partizanskem gibanju v Sloveniji. Churches je bil vodja približno 100 zavezniških ujetnikov raznih narodnosti in je več mesecev iskal možnosti za beg. Skupaj z ujetimi soborci so vsak dan popravljali progo od Maribora proti Dravogradu. Ko so bili pri Ožbaltu, je navezal stike s partizani in organiziral največji pobeg zavezniških vojnih ujetnikov v drugi svetovni vojni iz tretjega rajha na osvobojeno ozemlje. Po dolgi, mučni in nevarni poti so 10. septembra prispeli v Semič, ko pa je 17. septembra začelo delovati belokranjsko partizansko letališče Otok, so odleteli v zavezniško bazo v italijanski Bari. Seveda so na poti naleteli na številne ovire. Najteže je bilo prečkati reko Savo, železniško progo in mejo hkrati.
Na spominski prireditvi na Otoku je prisotne pozdravil metliški župan Darko Zevnik, slavnostni govornik pa je bil predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman.
Da bi Mednarodno spominsko pot zavezništva - Vranov let v svobodo približali širši javnosti, se je pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja 24. septembra v Ožbaltu začel prvi tek prijateljstva Vranov let. Tako so prisotni na Otoku pozdravili tudi ultramaratonca Roberta Kerežija, ki je pretekel 287 km dolgo Mednarodno spominsko pot zavezništva – Vranov let od Ožbalta do Otoka, po etapah pa so se mu pridružili še drugi tekači, zadnji del poti tekači Tekaškega društva Bela krajina. Vsako leto pa se na pohod iz Semiča do Otoka napotijo tudi pohodniki.
Na slovesnosti je predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Metlika in podpredsednik Društva Vranov let Milan Travnikar izročil priznanje Domoljubnemu krajevnemu združenju Puconci, ki ga je sprejel predsednik Jožef Časar. V kulturnem programu so nastopili ženski pevski zbor Društva upokojencev Metlika pod taktirko Irine Kolar, Mladinski pevski zbor OŠ Podzemelj pod vodstvom Andreje Paščinski, pesnica Jožica Kapele, recitatorka Vanja Bajuk in ansambel Andreja Bajuka.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se