kultura

»Vsi prijatelji, veselimo se in fušamo«

19.2.2025 | 08:25 | Jože Slobodnik

Belokranjske siničke so bile na meji diskvalifikacije zaradi uglašenosti. (Foto: J. S.)

Metlika - Na valentinovski petek se je v Kulturnem domu Metlika fušalo že devetnajstič. Tudi tokrat je 15 bendov, ki nekaj znajo, a ne preveč, pokazalo svoje bolj ali manj surove talente in do zadnjega kotička zapolnilo parkirišče pod Pungartom.

Dajmo malo fušat 2025 so odprli fantje iz Nekartekejzamerit z uradno himno, priredbo pesmi On the Road Again, katere refren je tokrat naznanjal: »Vsi prijatelji, veselimo se in fušamo.« Čeprav ni nihče vstal, je pesem jasno postavila ton večera.

Koncept dogodka je najlepše povzel Matjaž Rus, organizator Fušanja in letošnji prejemnik Ganglovega priznanja: »Na začetku je bilo nekaj skupin, ki so samo vadile po zidanicah, in smo rekli: združimo to in naredimo festival. Prvo leto jih je bilo šest, drugo leto devet, največ jih je bilo devetnajst. Nato se nismo več spraševali, ali bo naslednje leto, saj so muzikanti rekli, da mora biti. Stvar je v tem, da če fušaš, ni treme. In ljudje so prišli, da bi videli, kako so se zmotili. Bilo je tudi nekaj zelo dobrih skupin, ki so po nastopu naredile strašne kariere. Žal so bile predobre, zato jih nismo več uvrstili v program. Kajti fušanje je resna stvar.«

Branko Ivanovič kot večina drugih fušarjev obuja spomine na plese 80. let. »To je srečanje, kakršnega ni daleč naokoli. Preprosto moraš se ga udeležiti. Pred 50 leti smo špilali skupaj in danes smo se zbrali v skoraj isti postavi. Tu ni nobenih pričakovanj, trudimo se dobro zaigrati, ampak to je vseeno fušanje,« se nasmehne saksofonist skupine Karavan.

V tej misli se mu pridružuje tudi Nande Bucik. Znani semiški tiskar si je pri 68 letih kupil bobne in s skupino Poljub obujal spomine, ko so z rumbo in čačačajem na noge dvigali semiške sale.

Prvič smo lahko videli tudi plesno točko. Ivana Paun je s prefinjenimi in ostrimi gibi flamenka v ognjeno rdeči obleki, ob akustičnih zvokih Zdravka in vnuka Bora Kuniča ter bobnarja Jureta Malija, presekala moško fušanje.

Ko smo iskali naslednjega sogovornika, so vsi pokazali na Borisa Ivaniča - Boca, frontmana Bocorollixov, ki se je na dogodek pripravljal istega dopoldneva. »Če ne bi bilo tega dogodka, danes ne bi imeli amaterski glasbeniki kje igrati in za koga.« Na Fušanju ima 71-letnik najdaljši staž in je tako zvest prireditvi, da je lani zaradi sovpadanja datumov prestavil celo menjavo kolena, samo da bi videl kolege.

Res je redko videti ljudi, ki bi tako vztrajno in z enako vnemo ploskali na trenutke tako razglašenim nastopom. Očitno vsi tako zelo pogrešamo občasno spontanost in prostor za delanje napak.

‹ nazaj