dolenjska

30-letnik s plenicami, ker ne more od računalniškega ekrana

8.12.2024 | 13:00 |  L. Markelj

Novo mesto - Ko govorimo o zasvojenosti, mnogi pomislijo le na alkohol, tobak, droge, ampak zasvojenosti je mnogo več. Vse bolj so problematične tudi nekemične zasvojenosti: odvisnost od družabnih medijev, pretirana uporaba telefonov, odvisnost od igranja videoiger, od odnosov, spolnosti, od pretirane želje po pravilnem prehranjevanju….

Dr. Sanja Rozman je pred tremi desetletji orala ledino na Slovenskem pri proučevanju nekemičnih zasvojenosti. (Foto: L. M.)

Sto različnih zasvojenosti, ki pa je ena sama, to je peklenska gugalnica…, med drugim pravi dr. Sanja Rozman, ugledna zdravnica, psihoterapevtka in ena prvih pri nas, ki se je pred tremi desetletji posvetila področju nekemičnih zasvojenosti.

K temu so Sanjo Rozman, ki je Brežičanka po rodu, vodile tudi lastne izkušnje in preizkušnje, saj je bil njen prvi mož odvisnik od hazardiranja, kar je povzročilo težave v družine. Mnoge izkušnje je nabirala z delom v Zavodu za rehabilitacijo v Soči. Veliko se je vseskozi izobraževala doma in v tujini pri raznih strokovnjakih za zasvojenosti in travme, svoje znanje pa ljudem predaja v številnih knjigah. Prav te dni je izšla njena osma z naslovom Ujetniki preteklosti. Mnogim je znana tudi po tem, da že trideset let deluje v okviru svojega Zavoda Sprememba v srcu in pomaga mnogim.

Ko ne moreš nehati, si že zasvojen

Zasvojenosti so nevarnost današnjega časa, o tem bi se veljalo podučiti.

Tudi sedaj, ko je dr. Sanja Rozman že v upokojenskih vrstah, veliko predava in tako sta jo nedavno Škofijska karitas Novo mesto in Zavod Pelikan – Karitas povabila na strokovno predavanje z naslovom Odvisnost od sodobnih medijev in vzgoja otrok, ki bodo odporni na zasvojenost. Bilo je zanimivo, poučno, a tudi zaskrbljujoče.

Rozmanova je spregovorila o tem, da je zasvojenost bolezen možganov, vedenjski problem, motnja v sposobnosti za navezanost, neučinkovit poskus, kako preseči posledice travme, ki se vedno skriva zadaj in da osnove za nagnjenost k zasvojenosti nastanejo v prvih šestih letih življenja. Kako pomembno je torej otroštvo in vzgoja!

Proces zasvojenosti traja desetletje in več, ko škodljivo vedenje počasi postane avtomatsko, in ljudje od njega postanejo odvisni. »Za zasvojenost nekaj ni užitek ali navada, kjer izbiramo, ampak potreba – nekaj postane tako dobro, da tega nič drugega ne more nadomestiti. Tako nam povedo naši možgani,« je razlagala Sanja Rozman in se pomudila pri veliki nevarnosti našega časa – zasvojenosti od interneta, od računalniških iger, družabnih omrežij…

Računalnik ni varuška, ni igrača!

Pozdrav organizatorja v Baragovem zavodu

Mnogi starši imajo problem s svojimi najstniki, ki vse več časa preživijo ob telefončkih in na računalnikih, zaprti v svoj virtualni svet, ko izgubljajo zanimanje za zunanji svet, zanemarjajo osnovne življenjske potrebe in odnose, nimajo več resničnih odnosov in prijateljev, ustvarjajo pravljice v svoji glavi…

Rozmanova je šokirala s skrajnim primerom, s katerim se je srečala pri svojem delu – 30-letnik že 15 let živi za računalnikom, ne dela nič drugega, ni naredil šole, ni zaposlen, mama mu na prag sobe nosi hrano, oče je že zdavnaj odšel. Fant, ki je opravilno nesposoben, celo nosi plenice, ker ne more od ekrana, da ne bi česa zamudil…

"Zasvojenost je ozdravljiva bolezen," pravi dr. Sanja Rozman.

Kaj se dogaja z našo mladino, je lepo pokazala tudi nedavna študija med srednješolci, ki je pokazala, da kar 49 odstotkov mladih igra videoigre. To je pol generacije, kar bi nas po mnenju Rozmanove moralo še kako skrbeti. Nekateri za računalnikom preživijo po 8 do 10 ut na dan, zanemarjajo šolo, ne spijo…

Kaj storiti pravi čas, da naši mladostniki ne gredo po tej poti, kako postaviti meje, in kako najti pot iz zasvojenosti, če do nje že pride, pa več v tiskani izdaji Dolenjskega lista.

‹ nazaj