Albert Einstein je nekoč dejal, da če želite, da bodo otroci pametni, jim berite pravljice, če hočete, da bodo še pametnejši, jim berite še več pravljic. Tako se začne. Ljudje, ki so jim starši v otroštvu prebrali veliko pravljic, so pozneje, ko so se naučili brati, zelo verjetno prebrali tudi veliko knjig. Pravilo morda ne velja univerzalno. Do branja obstajajo tudi druge poti. Pri pesniku Denisu Škofiču, letošnjem dobitniku Cankarjeve in Veronikine nagrade in nominirancu za Jenkovo nagrado, doma niso imeli knjig, zato v otroštvu tudi ni bral. Knjige so ga pritegnile šele v srednji šoli. A on je izjema.

##IMAGE-3666488##

Na splošno velja, da ljudje danes čedalje manj berejo, sploh mladi. Statistika na srečo govori drugače. Mladi namreč danes berejo več, kot so pred leti. Če je bila nekoč, recimo še pred kakšnim stoletjem, knjiga dragocenost in so ljudje vedno znova brali tisto knjigo, ki so jo imeli doma, se je kmalu po drugi svetovni vojni stvar spremenila, knjiga je postala dostopna vsakomur, vsak si jo je lahko kupil ali pa izposodil v knjižnici. Tako je pravzaprav še danes, vendar je kljub sorazmernemu blagostanju v primerjavi s preteklostjo prodaja knjig manjša, več pa je izposoje v knjižnicah. Temu primerna je tudi naklada slovenskega leposlovja, ki se razen v izjemnih primerih, kadar gre za nagrajene avtorje ali pa zvezde, kot je na primer Tadej Golob, giblje med 300 in 500 izvodi, objavo kakovostne literature pa s svojimi razpisi in subvencijami zagotavlja predvsem Javna agencija za knjigo.

Poleg tega je slovenska knjiga draga. Roman slovenskega avtorja stane med 25 in 30 evri. V Srbiji, na primer, se cene knjig domačih avtorjev, izdanih pri domačih založbah, gibljejo med štirimi in devetimi evri, roman Vegetarijanka nobelovke Han Kang v angleščini stane dobrih devet evrov, srbski prevod romana Draga Jančarja In ljubezen tudi pa sedem evrov. Isti Jančarjev roman v Sloveniji stane 27 evrov. In v obeh primerih gre za trdo vezavo. So pa naklade različne, v Srbiji pogosto tudi tridesetkrat ali petdesetkrat višje, tam okoli 15.000 na primer, kar je precej pomenljivo. Vprašanje za milijon evrov za slovenske založbe in knjigotržce je, ali pri nas prodajo tako malo knjig zaradi visoke cene ali pa so cene tako visoke zaradi tako slabe prodaje in posledično majhnih naklad.

V nedeljo se je v Ljubljani zaprl Slovenski knjižni sejem, na katerem je novomeška založba Goga dobila še eno nagrado, plaketo za najboljši literarni prvenec 40. Slovenskega knjižnega sejma za roman Tine Perić Ćrtice. Ne veste, kaj podariti za novo leto? Poskusite z dobro knjigo. Morda s Tininimi Ćrticami.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista