šport

Košarka jih je povezala za vedno

28.11.2024 | 18:00 | Rok Nose

Telovadnico brusniške osnovne šole ob ponedeljkih zvečer že vrsto let zasedajo košarkarji Loke 74. Gre za skupino starejših, od katerih je večina nekoč igrala za prvo člansko ekipo novomeškega košarkarskega kluba. Ko je prišla mlajša generacija nadarjenih košarkarjev, so se umaknili in pred petdesetimi leti ustanovili svoj klub, da so se družili in še naprej igrali košarko. Čeprav imajo danes skoraj vsi že čez 70 let, se nekateri po igrišču še vedno zavzeto podijo za žogo. Po koncu treninga pa se dobijo v bližnji gostilni, v kateri, kot pravijo, sledi »analiza«.

Člani Loke 74

»Prva leta po ustanovitvi kluba smo se dobivali na Loki. Trenirali in igrali smo zunaj, kasneje pa smo se preselili v telovadnico. Že več kot tri desetletja gostujemo v brusniški osnovni šoli. Pol nas še igra, drugi zaradi starosti in poškodb, ki smo jih dobili v vseh teh letih, samo gledamo. Tudi sam ne igram več, ker sem si na smučanju poškodoval ramenske mišice. Raje ne tvegam, kajti naši treningi so vedno ostri. Ni popuščanja v igri,« pravi predsednik Loke 74 Andrej Počrvina. Ob tem dodaja, da se včasih tudi skregajo, saj v njih še vedno gori strast do košarke. Po koncu treninga na vse skupaj pozabijo, domov gredo vedno kot najboljši prijatelji.

IGRIŠČE SO MORALI ZARISATI

Vsi so že od mladih nog zapisani košarki, ki jim je zlezla pod kožo. »Začel sem jo trenirati v sedmem razredu, v takratnem TVD Partizan. Prej sem se z vrstniki podil po ulici, kjer smo se igrali indijance in kavbojce. Ko sem nekoč zašel na novomeško Loko, kjer sem opazoval druge, kako mečejo na koš, sem tudi sam želel postati košarkar,« se spominja Počrvina.

Andrej Počrvina

Takrat so bila igrišča še pokrita z lešem, pred vsakim treningom in tekmo so zato morali črte zarisati z mavčnim prahom. Ko so leta 1963 igrišča dobila asfaltno podlago, jim tega ni bilo treba več početi. Košarkarskih žog ni bilo veliko. »Imeli smo dve usnjeni žogi z ‘dušo’, ki si jo moral tako kot kolesarsko gumo večkrat napihniti. Kadar se nam je strgal usnjeni ovoj, nam ga je popravil čevljar Moškon, kadar je počila ‘duša’, pa jo je zakrpal vulkanizer Pipan,« pripoveduje Počrvina.

Ker so bile žoge redke, so jih skrbno čuvali. Ko so šli leta 1965 na mladinsko prvenstvo Slovenije v Maribor, so razmišljali, da eno sunejo nasprotnikom, a zgodilo se je ravno obratno. Sami so ostali brez, ukradli so jim vrhunsko žogo znamke Voit, ki jo je eden od njihovih članov dobil iz Amerike.

USTANOVILI DOLENJSKO KOŠARKARSKO LIGO

Loka 74 letos praznuje 50. obletnico ustanovitve. Ustanovni člani so bili Matjaž Kočevar, Dragan Šobar, Rudi Ivančič, Bojan Bencik, Miha Gošnik, Marko Špiler, Boris Šepetavc, Andrej Švent, Milan Uhan ter pokojna Slavko Medle in Tomaž Petrič.

»Umaknili so se obetavnim mladim košarkarjem. Dogovor, da ustanovijo nov klub, je bil sprejet v Gostišču Loka,« pripoveduje Počrvina, ki se je novemu klubu pridružil leta 1976, takrat je bil star 28 let.

Vsak ponedeljek se še vedno dobijo na treningu v telovadnici brusniške osnovne šole.

Ustanovili so Dolenjsko košarkarsko ligo, za kar so prejeli srebrno in zlato Bloudkovo značko. »Prva leta smo zmagovali v tej ligi, nato pa so nas počasi začele premagovati mlajše ekipe. Kasneje nismo več tekmovali, še vedno pa smo se z veseljem odzvali, kadar so nas ob odprtju kakšnega vaškega igrišča povabili, da bi z domačini odigrali tekmo. Bili smo pravi ambasadorji košarke,« pravi Počrvina.

PRIJATELJSTVO ŠTEJE NAJVEČ

Košarka jih je odpeljala tudi čez slovensko mejo. Med drugim so se leta 2015 odpravili na Finsko, kjer so sodelovali na veteranskem turnirju. S seboj so vzeli tudi žene, ki so njihove najzvestejše podpornice. Skupaj so si ogledali številne znamenitosti, ta izlet jim je za vedno ostal v lepem spominu.

Danes tekem ne igrajo več, čeprav bi po njihovem mnenju brez težav še odigrali polčasa po deset minut. A v Sloveniji ni več tako starih ekip, s katerimi bi se lahko pomerili. Ponosni so, da bo Boštjan Špiler zastopal Slovenijo na veteranskem svetovnem prvenstvu, v skupini nad 75 let. Pred leti sta na svetovnem veteranskem prvenstvu v ekipi Slovenije nad 50 let igrala tudi Peter Ivančič in Ljubo Munih.

V njih še vedno gori strast do košarke.

Košarka jih je močno povezala, med njimi so se za vedno spletle trdne prijateljske vezi. To šteje največ, poudarjajo. Ne družijo se samo na in ob košarkarskih igriščih, dobivajo se tudi v prostem času. Pred leti so skupaj izdelovali salame, ki so na ocenjevanjih pobirale najvišje nagrade. Ne glede na vreme so kar tri desetletja hodili veslat po zgornjem toku reke Krke, velikokrat so šli skupaj smučat. Uživali so na smučiščih v Alpah in Dolomitih. Odpravili so se tudi na izlete v tujino, zadnja leta pa odkrivajo lepote Slovenije.

Legendam Loke 74 so se nedavno poklonili na tekmi med domačo Krko in Zadrom. Predsednik novomeškega kluba Krka Andraž Šuštarič je ob tej priložnosti predsedniku Loke 74 izročil priznanje in zahvalo za njihov pomembni prispevek k razvoju novomeške košarke.

Iz tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj