Elzana Adnan Odjoski

Nizka izobrazbena stopnja romskega prebivalstva in posledično težja zaposljivost so eden izmed pomembnejših vzrokov za katastrofalno slabo socialno stanje romske skupnosti. Mantra, ki jo te dni stalno ponavlja večina politikov, je, da se na tem področju že desetletja ni nič naredilo ali pa zelo malo. Mar res? 

V novomeškem Razvojno-izobraževalnem centru se zelo intenzivno z izobraževanjem Romov ukvarjajo zadnjih petindvajset let, odkar so jih začeli resneje vključevati v program osnovne šole za odrasle, so bili pa Romi v njihove različne programe vključeni tudi že prej.

»V zadnjih petindvajsetih letih vsako leto z Romi kot ciljno skupino delamo več. Takrat smo tesneje začeli sodelovati z osnovnimi šolami, da smo v svoje programe lahko vključili tiste, ki so tam izpadli. Začeli smo veliko delati na terenu skupaj s Centrom za socialno delo in Zavodom za zaposlovanje.

Zdaj je med udeleženci različnih izobraževalnih programov vsako leto vključenih od 100 do 150 Romov,« o delu z Romi na področju izobraževanja pove direktor Razvojno-izobraževalnega centra Novo mesto (RIC) Gregor Sepaher.

Poleg programa osnovne šole za odrasle, v katerem je večina udeležencev Romov, na RIC prek Zavoda RS za zaposlovanje sodeluje v aktivni politiki zaposlovanja, v okviru katere večkrat letNo izpeljejo 180-urni program osnovnega opismenjevanja Romov.

I. V.

Od pet do deset jih vsako leto konča šolo

Osnovno šolo za odrasle vsako leto uspešno konča od pet do deset Romov. »To je na videz malo, a treba je upoštevati, da nekateri pred vključitvijo v naš program že daljši čas niso hodili v šolo in so pozabili še tisto, kar so se naučili. Izobraževanje prekinjajo zaradi zapornih kazni ali Rominje zaradi nosečnosti in skrbi za otroke. Poleg tega v svojem okolju ne govorijo slovensko. Vse to zelo upočasnjuje njihov napredek.«

Zadnje dve leti Mestna občina Novo mesto financira tudi program slovenščine za otroke pred vstopom v osnovno šolo, da lahko sploh kolikor toliko normalno vstopijo v obvezno izobraževanje.

Že več let imajo prek programa javnih del pomoč Romom pri socializaciji v to vključenega tudi enega ali dva Roma, pred mesecem pa so redno, ne prek javnih del ali družbeno koristnega dela, zaposlili Rominjo, ki dela na projektu Večnamenski romski center. Trenutno izvajajo projekt Večnamenski romski center Dolenjske in Bele krajine, v katerem sodelujejo z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD), s Škofijsko karitas in centrom za socialno delo. 

Tudi DRPD z Romi že četrt stoletja

V Društvu za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD) so učno pomoč in celostno podporo otrokom romskih družin začeli leta 2000, z leti pa so program širili, saj so videli, da je za napredek ključna dnevna prisotnost med romsko skupnostjo. Le tako se lahko vzpostavita zaupanje in sodelovanje z družino, ki je ključno za napredovanje oz. spreminjanje vzorcev obnašanja, odnosa do šole, učenja, zaposlitve.

Zavedajo se, da pri tem ni bližnjic, in šele po desetih letih dela so imeli med svojimi varovanci tudi prve srednješolce.

Trenutno DRPD izvaja dva Romom posvečena programa, Dnevni center za romske otroke in Dnevni center za romske mladostnike, oba v Brezju in na Jedinščici. V obeh programih sta ključna utrjevanje slovenščine in učna podpora v sodelovanju z učiteljicami osnovnih šol, poleg tega krepijo vse preostale socialne veščine in vse napore vlagajo v čim bolj kakovostno preživete popoldneve s športnimi, z ustvarjalnimi, s kuharskimi in podobnimi delavnicami.

»Poskušamo jim dajati tisto, kar imajo njihovi vrstniki, ti otroci pa žal ne. Pri mladinskem programu, v katerega so vključeni tudi mlade mamice in očetje, je delo podobno, s tem da jih bolj usmerjamo v nadaljevanje izobraževanja in pripravljamo na trg dela,« naštevajo.

Z leti število otrok in mladih, ki obiskujejo programe DRPD, narašča. V povprečju jih vsak dan prostovoljno po šoli obišče prek 50 otrok in 30 mladih. Za oba programa to že nekaj let pomeni več kot 200 različnih otrok in mladih letno, lani pa so se že približali številu 250.

Po njihovih ocenah okoli 60 odst. otrok, ki obiskujejo njihov center, v šoli tudi napreduje. Letos so na primer dvanajst mladih spodbujali za delo in skoraj pospremili na razgovore za zaposlitve. Od teh se jih je polovica tudi dejansko zaposlila.

Rominje med zaposlenimi in prostovoljkami

V obeh centrih v obeh programih dela skupaj osem zaposlenih. Gre za strokovni kader, preostali delavke in delavci prek javnih del, s katerimi sodeluje še 15 prostovoljcev. Med zaposlenimi je Rominja Ermina, med prostovoljci pa so tudi tri Rominje – Marjana, Milojka in Renata. Oba programa sta strokovno verificirana pri Socialni zbornici Slovenije, k sodelovanju pa vabijo tudi nove prostovoljce, ki so pripravljeni nuditi učno pomoč romskim otrokom. 

V društvu poudarjajo, da se spremembe zgodijo šele, ko je vzpostavljen odnos, prek katerega se zgradi zaupanje, zaupanje Romov pa je podlaga za drugačno ravnanje. Rezultati niso vidni čez noč. Najboljša spodbuda so nekateri uspešni mladi Romi. Graciela je dokončala trgovsko šolo in je zdaj zaposlena v eni izmed znanih novomeških trgovin, Eksimir je na dobri poti, da postane bolničar, Loreno je že končal srednjo šolo in se zaposlil v domu starejših občanov …

CŠOD izvaja petletni projekt

Center za šolske in obšolske dejavnosti projektne aktivnosti izvaja v enajstih večnamenskih romskih centrih (VNRC) po Sloveniji, na območju jugovzhodne Slovenije v Brezju, Črnomlju, Dobruški vasi, Kerinovem Grmu, Metliki, na Otočcu in v Vejarju. Načrtujejo, da bodo do konca projekta vzpostavili ekipe treh izvajalcev v vsakem VNRC-ju in skupno vzpostavili 12 VNRC-jev.

Gre za projekt Skupaj za znanje: Izvajanje aktivnosti v večnamenskih romskih centrih, ki ga izvajajo v obdobju od septembra 2023 do konca avgusta 2028. V projekt, ki ga sofinancirata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada v okviru Programa Evropske kohezijske politike, je vključenih 852 udeležencev, od tega 164 predšolskih otrok, 420 šolskih otrok, 57 mladostnikov in 211 staršev. V okviru projekta je zaposlenih 27 sodelavcev. Od tega je 24 izvajalcev v VNRC-jih, tri zaposlene pa opravljajo projektne aktivnosti in nudijo podporo izvajalcem na terenu.

Zaradi vedno večjih potreb po usposobljenih romskih pomočnikih v šolah in vrtcih posebno pozornost namenjajo tudi izobraževanju izvajalcev na delovnem mestu. Vsi zaposleni na tem delovnem mestu bodo med projektom pridobili nacionalno poklicno kvalifikacijo romski pomočnik.