posavje

(Ne)kulturno o kulturi

25.11.2024 | 18:00 | Dragana Stanković

Ko je Tamara Vonta na zadnji seji občinskega sveta v Krškem vodstvu občine postavila vprašanje, kakšen je njegov odnos do martinovanja v šolskih prostorih, se nihče ni »obesil« na to njeno vprašanje. Dokler ni zadeve na tviterju čivknila nekdanja ministrica in Vontina strankarska kolegica Emilija Stojmenova Duh. In sprožila plaz takšnih in drugačnih komentarjev, na žalost tudi grdo žaljivih in povsem nedostojnih. Če pisci zadnjih zagovarjajo martinovanje kot kulturno prireditev (kar v veliko primerih je in verjamemo, da tudi v leskovškem), so s svojim pisanjem zelo jasno pokazali svojo (ne)kulturo.

Leskovško martinovanje, ko (še) ni bilo sporno. (Foto: arhiv DL)

Seveda so se nemudoma oglasili politični »ptički« tako z desne kot leve, iz celotne zgodbe pobrali, kar jim ustreza, in »začivkali« vsak na svojo stran. Zakonodaja je sicer povsem jasna. Alkoholu ni mesta v prostorih šole. Pika. Tudi religiozni obredi v prostorih javnih vrtcev in šol niso dovoljeni, kar narekuje tudi 7. člen Ustave, po katerem sta država in cerkev ločeni. Pika.

Pa vendar, gledano strogo po črki zakona, ali bokal vina na mizi za potrebe gledališke točke pomeni ponujanje alkohola? No, tudi če ne, je tu še vedno blagoslov kot religiozni obred. Prejšnji teden, na primer, je podoben dogodek povzročil vznemirjenje med nekaterimi starši v Kamniku. Tam so odprli novo šolo, ki jo je blagoslovil katoliški duhovnik. Vodstvo šole je dejalo, da se je za krajši blagoslov odločilo skladno z običaji lokalnega okolja. »Blagoslov šole sodi v enako kategorijo kot božič in velika noč,« je za komercialno televizijo pojasnila ravnateljica.

Blagoslovi so se sploh v zadnjih letih priplazili v vse pore družbenega življenja. Prav nič ni narobe, če duhovnik blagoslovi novo gasilsko vozilo, prostore nekega ljubiteljskega društva ali pa motoristom z blagoslovom zaželi srečno vožnjo. To je družba. Toda, kam potem sodijo blagoslovi cest, mostov, zdravstvenih domov? In kako je potemtakem s prisotnostjo duhovnikov v zaporih, vojski in še kakšni državni sferi?

Kaj pa če ustava in zakonodaja nista povsem jasno zapisani? Ste kdaj natančno prebrali, kaj pravi omenjeni 7. člen Ustave? Ima le dva stavka. Prvi pravi takole: Država in verske skupnosti so ločene. In drugi: Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno. Kako to razumete? Kaj če bi na odprtje kakšne šole naslednjič, glede na vse večje število otrok drugih ver v naših šolah, povabili, na primer, muftija? Ali pa če bi v kakšni slovenski bolnišnici poleg bolnišnične kapelice odprli še muslimansko molilnico? Če so vse verske skupnosti enakopravne, bodo prej ali slej to predlagale, kot predlagajo ukinitev svinjine na šolskih jedilnikih.

Tudi 7. člen Ustave se očitno lahko bere na več načinov.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj