dolenjska

Dom je tam, kjer prebiva srce

5.11.2024 | 17:00 | Mojca Žnidaršič, fotografije: osebni arhiv

Tako pove Nina Jordan in ob tem doda, da je srce lahko včasih tudi na dveh mestih. Tako kot je trenutno njeno. Simpatična Žužemberčanka, magistrica upravljanja digitalnih inovacij, namreč že pet let živi in dela na Švedskem, tam je našla tudi ljubezen, v Slovenijo, k staršem Nevenki in Borisu ter mlajši sestri Evi, s katerimi si je zelo blizu, in k prijateljem pa se rada in redno vrača.

Pogled na Gamla stan, staro mestno jedro, v središču Stockholma

Zase pravi, da je bila že od nekdaj radovedna. »Zanimala me je povezava med umetnostjo in funkcionalnostjo, kako lahko oblikovanje rešuje vsakdanje probleme. Po študiju industrijskega oblikovanja sem se specializirala za grafično oblikovanje in digitalne uporabniške izkušnje. Kariera me je vodila v vedno bolj digitalno usmerjene projekte, nato pa se mi je ponudila odlična priložnost za nadaljnji razvoj na Švedskem. Pozneje sem se tudi odločila, da še poglobim svoje znanje na področju inovacij, in tako sem pred kratkim magistrirala iz upravljanja digitalnih inovacij na mednarodni šoli v Stockholmu,« pove Nina.

PAYPAL, VOLVO

Ta njena pot na Švedsko se je začela s priložnostjo na področju t. i. fintecha (finančna tehnologija) pri podjetju Opera Software v Göteborgu. Privlačili sta jo inovativnost podjetja in možnost dela na globalnem projektu. »Zahvaljujoč podpori družine, sem se lahko odločila za selitev in prav tako zahvaljujoč moji razširjeni družini v Göteborgu, še posebno Slavki, sestrični moje babice, sem se lahko hitro vključila v tamkajšnje življenje,« pripoveduje.

Poslovno pot je nadaljevala v fintech svetu pri podjetju PayPal v Stockholmu, kjer je še poglobila izkušnje na področju digitalnih plačil. »To znanje sem želela uporabiti tudi v avtomobilski industriji, ki se vse bolj digitalizira. Zato sem z veseljem sprejela priložnost pri Volvu, saj me zanima, kako lahko s pomočjo tehnologij oblikujemo prihodnost mobilnosti. Najbolj uživam v dinamičnem okolju, v katerem se nenehno učim novih stvari in imam priložnost sodelovati z izjemno nadarjenimi ljudmi.« Je del ekipe, ki razvija nove procese pri naročanju in dostavi vozil, in kot oblikovalka uporabniške izkušnje zagotavlja, da so ti sistemi intuitivni ter prilagojeni potrebam njihovih notranjih uporabnikov in končnih strank.

Nina Jordan v pisarni v tehnološkega parka koncerna Volvo, v katerem dela.

ŠVEDSKA POSTALA DRUGI DOM

Nini je Švedska postala drugi dom, pa ne samo zaradi partnerja Kirana, spletla je prave prijateljske vezi, všeč so ji visoka kakovost življenja, prijazni ljudje in čudovita narava. »Tako kot v Sloveniji, a z majhnim odbitkom v stopinjah Celzija,« smeje prida. »Švedi cenijo ravnovesje med delom in življenjem, prioriteto pa dajejo družini. V službi imajo t. i. fleksibilni čas, kar pomeni, da lahko začasno zapustiš službo zaradi osebnih opravkov.«

Družabno življenje je živahno, nadaljuje, s poudarkom na kulturi in rekreaciji. »Zelo resno jemljejo pomladne prireditve, kot so Valpurgina noč, podobna našim kresovanjem pred 1. majem, in poletne 'Midsommar' na najdaljši dan v letu, ko postavijo mlaj in ga okrasijo. Tradicionalno otroci in odrasli zaplešejo in zapojejo okrog mlaja in nosijo cvetne krone. Prav tako kot v Sloveniji se družine zberejo za velikonočne praznike in božič, kjer so na mizi tradicionalno različne vložene ribe in 'köttbullar', to so mesne kroglice.«

Švedi so sicer zelo prijazni in odprti, a vendar potrebujejo čas, da v svoje socialne kroge sprejmejo nove člane. Ob prihodu je tako najbolj pogrešala toplo družinsko in družabno življenje ter pristne sosedske odnose, kakršne je poznala doma. K sreči ima v Göteborgu sorodnike, ki so poskrbeli, da se je počutila bolj domače, seveda ima zdaj tudi na Švedskem svoj krog prijateljev.

Tudi jezik, pripoveduje, ni težava, saj Švedi radi izkoristijo priložnost, da se pogovarjajo v angleškem jeziku, kar olajša življenje komur koli, ki pride na obisk ali se preseli, v angleščini se lahko sporazumeš v vseh uradih in zdravstvu. Zelo prijazen je socialni sistem, ki zagotavlja, da imajo starejši dostop do kakovostne in ugodne zdravstvene oskrbe ter do domov za ostarele, lokalne organizacije pa skrbijo za njihovo socialno vpetost z različnimi druženji. »Sicer je življenje nekoliko dražje kot v Sloveniji, cene za storitve, nepremičnine in v restavracijah so na Švedskem višje, v trgovinah z živili in oblačili pa ni nekih opaznih razlik,« doda. Presenetilo pa jo je, da v trgovinah ne prodajajo alkohola. »Želela sem kupiti šampanjec za praznovanje, pa sem ponj morala v trgovino za alkoholne pijače Systembolaget, to je švedski državni monopolist, ki ima izključno pravico do prodaje alkoholnih pijač.«

FIKA IN LAGOM

Nina Jordan živi v zahodnem delu Stockholma, blizu narave in jezera s plažami ter s hitrim dostopom do središča mesta. »Stockholm je obdan s parki, z vodo in neštetimi mostovi. Ima hitrejši utrip od Göteborga, kar mi je všeč zaradi druženja ter kulturnih in drugih dogodkov. Mladim ponuja veliko priložnosti za razvoj in izobraževanje. Tu je kar nekaj prestižnih univerz, ki so, tako kot v Sloveniji, brezplačne,« pripoveduje.

Pred palačo Drottningholms v Stockholmu

Zelo se je navadila na običaj »fika«, to je čas, ki si ga vzameš, da spiješ kavico s prijatelji ter poklepetaš, in na »lagom« način življenja, ki poudarja zmernost, »ne premalo, ne preveč«. Sega na vsa področja življenja – prehrano, zdravje in dobro počutje, družabno življenje, oblačenje, ekologija … Torej ravnovesje na vseh ravneh.

NI GA ČEZ MAMINO KUHINJO

V Slovenijo navadno pride v septembru, za podaljšano poletje, tako je bilo tudi letos, ko sta z mamo obe zaznamovali okrogel jubilej, Nina štiridesetletnico, in pa za božič in novo leto. »Z družino smo se še posebej na začetku 'videvali' prek videa in imeli na primer skupaj tudi kosilo ali večerjo. Seveda kdor koli, ki se odseli od doma in ne nujno v tujino, pa pogreša domačo kuhinjo. Jaz sem pogrešala zlasti mamine specialitete, kot so njeni slivovi cmoki in sarma, pa tudi tatarski biftek mojega očeta. Švedska hrana je sicer zdrava, vendar mi je manjkalo tistih preprostih, domačih jedi, ki so me spominjale na otroštvo,« pove. Tako tudi vedno izkoristi priložnost, da odnese s seboj del doma in s tem toplino, na primer bezgov ali šipkov čaj, ki ga je nabral njen oče in posušila mama, domače salame in podobno. »S Švedske bi pa gotovo v Slovenijo prinesla 'kanelbulle', to so cimetove rolice,« prida.

Tudi slovenska narava z zelenimi hribi in gorami ji je manjkala. »V Sloveniji je bilo tako preprosto uiti na lokalni hrib, tukaj pa te možnosti nisem imela. Sicer pa se v prostem času večinoma ukvarjam s športom, kot so padel, to je nekakšna mešanica tenisa in skvoša, tenis, poleti kajak in hoja v naravi, ki se pa seveda zaključi s 'fiko' s prijatelji ali partnerjem.«

Na smer, v katero jo bo življenje zaneslo, bodo, pravi, gotovo vplivali kariera, družina in partner. »Trenutno sva ustaljena tu, a nikoli ne veš, kaj bo prinesla prihodnost. Glavni cilj je sreča (smeh),« še poudari Nina Jordan.

Projekt Dober dan, rojaki sofinancira Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

‹ nazaj