dolenjska

Komentar: Frajerji ali kmetavzi?

27.10.2024 | 12:00 | Igor Vidmar

Najprej so bile čistilne akcije okrog šole. Pobirali smo papirčke, od bombonov pa kakšno škatlico od cigaret in čike. Potem so čistilne akcije preimenovali v ekološke. Kakšno zvezo ima pobiranje papirčkov okoli šole z ekologijo, smo se spraševali. Ekologija so fosfati in fekalije v reki, ekologija je PCB v Krupi, ekologija je bil smog v zraku pozimi, ekologija je krčenje amazonskega pragozda in zastrupljanje zemlje s pesticidi, ekologija so odlagališča radioaktivnih odpadkov in prekoračena vrednost svinca in kadmija v peskovnikih, ne pa papirčki okoli šole. Mar res?

Karikatura tedna

Ne! Ni res. Pobiranje papirčkov okrog šole je temelj ekologije. S papirčki okrog šole se ekologija začne. Otroka, ki ga motijo papirčki med marjeticami na zelenici okrog šol, bo, ko bo odrasel, motilo vse zgoraj našteto. Otrok, ki ga motijo papirčki med marjeticami na zelenici okrog šol, ko bo odrasel, ne bo zlival odpadnega olja v odtočni kanal, ne bo vrgel izrabljenega akumulatorja med biološke odpadke niti plastične vrečke ne bo odložil tja, kamor ne spada.

V Leskovcu pri Brusnicah so v torek odprli nov obrat za mehansko in biološko obdelavo odpadkov. Tam se bodo ukvarjali s prebiranjem in ločevanjem tistega, kar Dolenjci in Belokranjci zmečemo v zabojnike za biološki odpad in mešane odpadke. Med mešanimi odpadki se namreč znajde marsikaj, kar je še uporabno, bodisi kot surovina, kar velja za vse kovine, bodisi kot energent, ki je primeren za sežig v sežigalnicah, v katerih iz odpadne plastike pridobivamo toploto, iz nje pa električno energijo ali toploto za ogrevanje stanovanj. Le tisto, kar ni uporabno za nič ali pa je se ne splača več prebirati in izločati, odložijo na deponiji.

Na deponiji, ki bo nekoč polna in jo bo treba zapreti. Manj kot je tistega, kar ni uporabno za nič ali pa ga se ne splača več prebirati in izločati, dlje bo deponija zdržala. In to je zelo pomembno. V zadnjih letih smo morali po Sloveniji zapreti kar nekaj deponij, ki niso dobile okoljevarstvenega dovoljenja ali pa so bile polne. Da bi odpirali nove, je zelo, zelo malo možnosti. Imeti svojo deponijo z vso tehnologijo za obdelavo odpadkov, je veliko bogastvo. Dolenjci in Belokranjci jo imamo. Dokler ta ne bo polna, se nam ni bati tega, kar se je zgodilo v občinah Caserta in San Nicola la Strada v pokrajini Kampanja, kjer so bile v letih 1994–2009 razglašene izredne razmere zaradi resnih težav z odvozom komunalnih odpadkov. Ali pa ko so neodpeljane smeti blokirale ulice Neaplja. To se lahko zgodi tudi pri nas. Na primer v krajih, v katerih so se odločili, da bodo svoje smeti vozili drugam. Ko se bodo obstoječe deponije bližale robu svojih zmogljivosti, bo odlaganje odpadkov postalo zelo, zelo drago.

Kaj nam to govori? Da je ravnanje z odpadki zelo resna stvar. Da niso različni zabojniki z različnimi barvami pokrovov v vaši ulici zato, da bi se delali norca iz ljudi. Kot pove Albin Kregar, direktor podjetja Cerod, ki upravlja deponijo v Leskovcu, večina ljudi zelo skrbno prebira svoje odpadke in jih odlaga v prave zabojnike. A vse pokvarijo izjeme, ki se jim tako početje zdi bedasto in svojo svinjarijo porinejo tja, kjer je še kaj prostora.

Zdi se, kot da to počno nalašč, iz same žlehtnobe. Kaj drugega bi si človek misli ob pogledu na kup vsega, kar je bil stlačeno v zabojnike za biološke odpadke. Ne le da so med olupki od krompirja, solatnimi listi in gnilimi jabolki polivinilne vrečke, v katere so ljudje to zbirali, tudi pločevinke in deli pohištva so vmes, celo avtomobilski akumulator. Pa koga vi zaje…vate? A na vaši šoli niste pobirali papirčkov? Ste morda takrat manjkali ali pa morda mislite, da ste frajerji, če počnete, kar počnete? Niste frajerji, navadni kmetavzi ste.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj