D. S.

Državni zbor je v začetku septembra sprejel novelo Zakona o urejanju trga dela, ki prinaša pomembne novosti za zaposlene in delodajalce. Ena od njih uvaja tudi ukrep za podaljšanje delovne aktivnosti, ki omogoča krajši delovnik za delavca pred upokojitvijo, veljati pa naj bi začela 1. januarja 2026.

Ukrep so poimenovali 80/90/100. Delavec, ki bo v prihodnjih dveh letih dopolnil 58 let ali pa ima 35 let pokojninske dobe, bo imel možnost, da bo delal 80 odstotkov polnega delovnega časa, prejemal 90 odstotkov plače, vsi davki in prispevki pa bodo plačani 100-odstotno. Vključitev v ukrep torej ne vpliva na osnovo za odmero pokojnine. V prehodnem obdobju v letih 2026 in 2027 bo ukrep veljal tudi za delavce, ki so tega leta dopolnili starost 58 let. V nadaljnjih osmih letih do uveljavitve starosti 60 let se pogoj starosti za delavca zvišuje vsako leto za tri mesece.

Za dogovor o spremembi pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom morata soglašati obe strani, torej delavec in delodajalec. Delavec, ki dela krajši delovni čas, lahko koristi pravice do izplačila dela pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v sorazmernem deležu glede na dejansko delovno obveznost. Ob tem je delavcu, ki uporablja ta ukrep, prepovedano odrediti nadurno delo, pojasnjujejo na vladnem portalu Gov.si. Če je delavec ali njegov družinski član »povezana oseba« z delodajalcem, tega ukrepa ne more uporabiti.

Bo z ukrepom manj absentizma?

Kot pojasnjuje Darko Gorišek, direktor GZS Posavske gospodarske zbornice Krško, je ta trenutek še težko predvideti, ali in koliko bodo starejši delavci uporabljali ta ukrep. »Zakon daje delavcu pravico, da predlaga spremembo pogodbe o zaposlitvi, o tem pa se mora strinjati tudi delodajalec. Delavec bo torej lahko delal manj časa, za to bo tudi nekaj manj plačan, delodajalcu se bodo znižali stroški dela, ZPIZ pa bo upošteval, kot da je bil delavec zaposlen s polnim delovnim časom,« je pojasnil.

»Sam menim, da delavci, ki so zdravi, ki želijo biti aktivni in uspešni ter želijo prispevati k uspehom podjetja, v katerem so zaposleni, ne bodo uporabljali omenjene novosti,« pravi. Ob tem bo ukrep po njegovem mnenju težko izvajati v podjetjih, ki so vezana na serijsko proizvodnjo (tekoči trak) in imajo denimo organiziran prevoz ne delo.

»Bo pa ukrep zagotovo dobrodošel za tiste, ki imajo blažje zdravstvene težave in se posledično težko osredotočajo na delo s polnim delovnim časom. Upam tudi, da bo ukrep prispeval k zmanjšanju absentizma starejših zaposlenih in da tisti z več kot 35 leti delovne dobe ne bodo uporabljali t. i. mostu do upokojitve.«

O tem, kaj menijo o navedenem ukrepu, smo povprašali tudi nekatera podjetja na našem območju. Iz Term Čatež odgovorov nismo prejeli, v družbi Adria Mobil pa so se nam zahvalili za vprašanja in dodali, da se tokrat ne bodo vključili v »podajo mnenj glede omenjene zakonodajne spremembe«.

Krka d.d.

Ne gre za avtomatično pravico

Na naša vprašanja pa so se odzvali v novomeški Krki. Kot so pojasnili, bodo glede na zakonodajne spremembe pri odločanju o krajšem delovnem času delavca pred upokojitvijo upoštevali potrebe po zadostnem številu sodelavcev za opravljanje del in nalog ter specifične zahteve dela, ki so povezane s tehnično-tehnološkimi procesi v farmacevtski proizvodnji. »Spremljamo morebitna pojasnila glede izvedbenega dela zakona, saj v delovnih okoljih, ki temeljijo na 40-urnem tednu in večizmenskem urniku, lahko njegova uveljavitev prinaša dodatne izzive,« pravijo.

»Njegova uveljavitev ni avtomatična pravica, temveč dogovor med zaposlenim in podjetjem, pri čemer naš glavni cilj ostaja stabilna in varna proizvodnja, zato ga bomo izvajali premišljeno in postopno,« so še zapisali v Krki, kjer bo s 1. januarjem 2026 591 zaposlenih starih 58 let in več oziroma jih bo imelo 35 let delovne dobe in več.

Med ključnimi novostmi, ki jih uvaja novela zakona, so tudi sprememba definicije agencijskega dela, spremembe oziroma večji obseg začasnega ali občasnega dela upokojencev, novela prinaša tudi spremembe v zvezi z izvajanjem javnih del, nadomestili za brezposelnost in uvaja spodbudo za zaposlitev starejših prejemnikov denarnega nadomestila.