dolenjska

Novi sistem prinaša prednosti in izzive

26.10.2024 | 16:00 | Rok Nose

Trebnje, Metlika - V sistem dispečerske službe zdravstva se vključujejo tudi zdravstveni domovi Trebnje, Metlika, Črnomelj in Novo mesto – Navodila za oživljanje po telefonu – V dispečerskem centru dober vpogled v sistem razpoložljivih enot – Potreba po zaposlitvi dodatne medicinske sestre – Občina Metlika bo zdravstvenemu domu priskočila na pomoč

Predvidoma na začetku novembra (5. novembra) se bodo tudi zdravstveni domovi Trebnje, Metlika, Črnomelj in Novo mesto vključili v sistem dispečerske službe zdravstva, ki sicer v Sloveniji deluje od leta 2018. Vsi klici na številko 112 za nujno medicinsko pomoč bodo preusmerjeni v dispečerski center Maribor, kjer bo ustrezno usposobljen zdravstveni dispečer, ki je še posebej izobražen za nujna stanja in svetovanje po telefonu, na podlagi pogovora ocenil ogroženost pacienta in zanj izbral najprimernejšo pomoč.

Po novem bodo klice za nujno medicinsko pomoč posredovali v Dispečerski center službe zdravstva Maribor, od koder bo sledila nadaljnja aktivacija razpoložljivih zdravstvenih enot. (Foto: R. N.)

Klice na 112 bodo na našem območju še vedno prvi prestregli v novomeški ali brežiški izpostavi Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. A drugače kot zdaj, ko so o potrebi nujne medicinske pomoči obvestili najbližji zdravstveni dom, bodo po novem klice preusmerjali v dispečerski center v Mariboru, od koder bo sledila nadaljnja aktivacija razpoložljivih zdravstvenih enot.

Že lani bi se morali zdravstveni domovi v Trebnjem, Metliki, Črnomlju in Novem mestu priključiti dispečerski službi zdravstva, in sicer centru v Ljubljani, a se zaradi tamkajšnjega pomanjkanja kadra zdaj priključujejo mariborskemu centru. »Naš dispečerski center bo tako pokrival celoten vzhodni del Slovenije,« je za Dolenjski list povedal vodja dispečerske službe zdravstva Maribor Miha Brezovnik, ki predvideva, da se bodo omenjeni štirje zdravstveni domovi v sistem dispečerske službe vključili po prvem novembru.

Namen takšnega sistema je, da imajo vsi državljani enako dostopnost in obravnavo, če potrebujejo nujno medicinsko pomoč, prednost pa je tudi ta, da imajo v dispečerskem centru dober vpogled v sistem razpoložljivih enot. Dispečerska služba zagotavlja tudi novo storitev, to je svetovanje ponesrečencu po telefonu do prihoda reševalcev. Kot zatrjuje Brezovnik, so dispečerji usposobljeni za dajanje navodil tudi pri najtežjih stanjih, kot je denimo srčni zastoj. Če je primer bolj zapleten, se vključi več dispečerjev, ki poleg reševalnega vozila organizirajo še druge stvari. »Ta sistem prinaša prednosti, pred nami pa so tudi številni izzivi. Pri tistih, ki se vključujejo, so pomisleki, da naši dispečerji ne poznajo tako dobro njihovega lokalnega okolja. Pri tem si pomagamo s sodobnimi napravami za določanje lokacij, sodelujemo tudi z drugimi intervencijskimi službami, da pomoč pride hitro in na pravi kraj,« pojasnjuje Brezovnik.

POTREBA PO DODATNI MEDICINSKI SESTRI

V ZD Trebnje menijo, da bo novi sistem boljši. »Prej smo se sami odločali, s kakšno ekipo bomo izvozili. Ob zasedenosti smo morali sami klicati druge razpoložljive enote nujne medicinske pomoči. Po novem bo to nalogo prevzela dispečerska služba, od koder bomo prejemali navodila, kdo vse naj gre na teren,« pravi direktorica doma Karmen Lukše.

 Karmen Lukše

Po njenih besedah je drugje, kjer so že vključeni v ta sistem, velikokrat praksa, da izvozi samo reševalno vozilo z reševalcem in diplomiranim zdravstvenikom. Zdravnik, ki je prav tako del ekipe nujne medicinske pomoči, pa pogosto, ker ni potrebe, ostane v domu. »A sam težko kakovostno dela. Nujno bi potreboval še diplomirano medicinsko sestro. V tem prehodnem obdobju do novega leta jo bomo zagotovili sami, potem pa računamo na pomoč lokalne skupnosti, da bi sofinancirala dodatno zaposlitev. To bi omogočilo ohranitev dežurne službe na enaki kakovostni in organizacijski ravni kot doslej,« še dodaja Lukše.

Župan Občine Mokronog - Trebelno mag. Franc Glušič, ki letos predseduje svetu ustanoviteljic ZD Trebnje, pravi, da uradnega mnenja o tem še niso sprejeli. Sam sicer meni, da imajo vsi ljudje enako pravico do zdravstvenih storitev. »Zato mora biti to zagotovljeno na državni ravni, sicer se bodo pojavljali različni pristopi v praksi, neenak način zagotavljanja zdravstvenih storitev in tudi nezadovoljstvo ljudi,« še dodaja.

A stališče ministrstva za zdravje je, da je predvideni sistem nujne medicinske pomoči zadovoljiv, če pa bi lokalna skupnost želela poskrbeti za še boljšo oskrbo občanov, naj to pokrije iz lastnega žepa.

OBČINA BO POMAGALA

Tudi v ZD Metlika upajo na posluh občine. Pokrit imajo tim vozila urgentnega zdravnika, medtem ko tim nujnega reševalnega vozila zdravstvena zavarovalnica pokriva le za polovico dneva, to je 12 ur. Stroške za drugo polovico dneva krijejo sami, tako da je reševalno vozilo na voljo ves dan. »Preračunan strošek ekipe nujnega reševalnega vozila za dodatnih 12 ur za obdobje od oktobra do decembra bo znašal približno 30.000 evrov. To ni malo za naš zavod, zato smo Občino Metlika zaprosili, da bi prevzela to sofinanciranje. Sicer se lahko zgodi, da ponoči nujno reševalno vozilo ne bo več na voljo. Na teren bo šlo vozilo urgentnega zdravnika, reševalno vozilo pa bodo aktivirali iz Črnomlja ali Novega mesta. Čas do prihoda reševalcev se bo tako bistveno podaljšal,« opozarja direktorica doma Duška Vukšinič.

Duška Vukšinič

O tej zadevi so nedavno razpravljali tudi na metliškem občinskem svetu. Županja Martina Legan Janžekovič pravi, da se svetniki zavedajo pomena zagotavljanja neprekinjene nujne medicinske pomoči za prebivalce njihove občine, zlasti zaradi geografske oddaljenosti od večjih zdravstvenih centrov in težav s prevoznostjo cest pozimi. »Podpiramo predlog Zdravstvenega doma Metlika in se zavezujemo, da bomo po svojih finančnih zmožnostih prispevali k zagotavljanju dodatnih sredstev, da bo 24-urna dostopnost nujne medicinske pomoči zagotovljena,« še dodaja županja.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj