gospodarstvo

Komentar: Zakaj nas to sprašujejo?

13.10.2024 | 14:45 | Igor Vidmar

Stvar je resna. Skrajno resna. Referendum bo! Glasovanje bo 24. novembra. Predlagano referendumsko vprašanje se bo glasilo: Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?

Slovenska jedrska prihodnost je ena izmed zelo redkih tem, okrog katerih se slovenska politika strinja. Nekako tako kot v času odločanja o osamosvojitvi. Vsi so ZA. No, skoraj vsi. Mogoče koga skrbi le to, koliko bo to stalo in ali obstaja nevarnost, da bo kdo še po strani kaj zaslužil s tem, koliko korupcije bo potrebne, da bomo prišli do še ene porcije atomskozelene energije. Ampak že to je za pravoverne bogokletno.

Odločitev o jedrski prihodnosti Slovenije oziroma konkretneje o tem, ali bomo za svojo energetsko samopreskrbo in neodvisnost poskrbeli tako, da bomo obstoječi jedrski elektrarni, ki nam, saj je bila zgrajena že nekoč davno in so zanjo odplačani že vsi krediti, zagotavlja sorazmerno poceni in precej zeleno energijo, dodali še en pregrešno drag blok, je za našo državo precej bolj usodna, kot je bila ponesrečena odločitev za nesrečni projekt Teš 6.

Odgovore na številna vprašanja, ki se nam porajajo ob tako pomembni odločitvi, lahko dajo le tisti, ki se na te stvari spoznajo, strokovnjaki za jedrsko znanost, energetiko na splošno, trgovanje z elektriko, za investicije, finance in okolje. Pa še za kaj drugega. Na osnovi njihovih tehtnih predlogov se mora o tem odločiti politika.

Politike smo na njihove funkcije izvolili, da bodo odločili v naše imenu. Če mogoče nismo izvolili takih, ki bi jim odločanje res lahko zaupali, imamo zdaj velik problem. Ampak pustimo to ob strani. Politika je polje odločanja in polje prevzema odgovornosti. Tudi ob odločitvi o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne bo oziroma bi moralo biti tako. Nihče ne pričakuje, da se bodo politiki spoznali na vse stvari, o katerih odločajo; za to so tu strokovnjaki, ki pa jih mora politika poslušati, jim zaupati in na osnovi njihovih predlogov odločiti.

A politika se je odločila, da se bo o tem posvetovala z ljudstvom. Mu zastavila vprašanje. Ljudstvo razen redkih izjem o jedrski energiji, gradnji jedrskih elektrarn in njihovem pomenu za zeleno prihodnost nima pojma. Če bo to ljudstvo, ki o jedrski energiji, gradnji jedrskih elektrarn in njihovem pomenu za zeleno prihodnost nima pojma, na referendumskem lističu obkrožilo, da podpira izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z drugimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, bo imela politika s tem bianco menico za odločanje o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne. Bianco menica je vrednostna listina, ki ji ob izdaji manjka ena ali več pomembnih sestavin. Bianco menica se uporablja za zavarovanje obveznosti, katerih obseg in vsebina med izdajo menice nista določena. Natanko to si želi slovenska politika dobiti s tem referendumom.

Narod je glup, je nekoč izjavil neki slovenski politik. In prav na to očitno računajo predlagatelji referenduma. Da bomo kot ovce pokimali in naredili, kar si od nas želijo. Hočejo nas žejne peljati prek vode.

Tisti, ki med politiki razmišljajo s svojo glavo, dobijo običajno bolj malo priložnosti, da to povejo ljudstvu. Miroslav Gregorič je med njimi izjema. On je med politiki tudi izjema, kar se tiče razumevanja jedrske energije. Diplomiral je na energetski smeri Fakultete za strojništvo, magistriral pa na Oregon State University iz prenosa toplote in snovi, delal na Institutu Jožef Stefan na področju jedrske varnosti in bil 12 let direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost, bil tudi predsednik sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo in vodja misije Združenih narodov v Iraku, ko je tam iskala orožja za množično uničenje. On se na to spozna in on je do vsega tega precej skeptičen. Ni proti jedrski energiji, skrbi pa ga projekt, ki se ga zdaj ihtavo loteva slovenska država.

Pred leti je v intervjuju za Dolenjski list na vprašanje, do kdaj bo rudnik urana na Žirovskem vrhu 'v zapiranju', odgovoril, da do takrat, ko ga bodo spet odprli. Vedel je, da bo jedrska energija slej ko prej postala aktualna rešitev energetske zagate sveta, da jo bomo potrebovali. To je bilo pred kakšnimi 25 leti, ko je bil še direktor urada za jedrsko varnost. Zakaj ga danes nočejo poslušati? Zakaj se prepirajo z njim? Zakaj o tem zdaj sprašujejo nas, ki o tem ne vemo nič? Ali pa skoraj nič. Kaj pa če nismo tako glupi, če se bomo odločili po svoje in obkrožili, česar si oni ne želijo?

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj