novice

Parkinsonova bolezen – poklicna bolezen kmetov

26.8.2024 | 14:30 | Tina Nika Snoj

Parkinsonova bolezen je najhitreje rastoča nevrološka motnja. Ocenjujejo, da za njo trpi deset milijonov ljudi po svetu, v prihodnjih 25 letih pa naj bi jih bilo še enkrat več. A starost in dednost še zdaleč nista edina dejavnika tveganja za to bolezen. Čedalje jasnejše je, da jo morda v še večji meri povzročajo dejavniki okolja, v katerem živimo. In eden glavnih so snovi, na katere ne bi takoj pomislili – pesticidi. Po zadnjih študijah je več kot deset takih, ki občutno povečajo tveganje, da zbolimo za Parkinsonovo boleznijo. Najbolj strupen pesticid to tveganje poveča za kar 150 odstotkov.

Najbolj ogroženi so tisti, ki so pesticidom najbližje – kmetje. Pri njih je obolevnost po nekaterih študijah tudi dvainpolkrat višja. (Foto: Štajerski tednik)

Pri Parkinsonovi bolezni bolniki doživljajo nenamerne ali nenadzorovane gibe, kot sta tresenje in okorelost, ter težave z ravnotežjem in koordinacijo. Simptomi se pokažejo postopoma in se sčasoma poslabšajo. Ko bolezen napreduje, lahko ljudje težko tudi hodijo in govorijo. Telesnim znakom se lahko pridružijo duševne in vedenjske spremembe, težave s spanjem in spominom, utrujenost in depresija.

Obolevnost kmetov dvainpolkrat višja

Da se pri Parkinsonovi bolezni prepletajo dejavniki genetike in okolja, je znano že dolgo. A čedalje jasnejše je, da ima slednje večjo težo, kot so mislili doslej. Nekateri znanstveniki so prepričani, da okolje celo odločujoče vpliva na razvoj te bolezni. Nabralo se je že kar lepo število študij, ki so se pri raziskovanju vpliva okolja na Parkinsonovo bolezen osredotočile na pesticide.

Celoten članek lahko preberete v elektronski obliki Dolenjskega lista.

‹ nazaj