L. Markelj

Na nedavni občinski seji so se svetniki seznanili s prenehanjem koncesije za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše z družbo SeneCura, ki jo je pridobilo za gradnjo doma v Šentjerneju, ter dali soglasje, da Občina Šentjernej pripravil ponudbo za odkup zemljišča v lasti SeneCure, ki ga je kupila za načrtovano naložbo in ga sedaj ne potrebuje več, ter da občina vključi ta nakup v predlog proračuna za prihodnje leto.

Koncesija v času prejšnje vlade

Družba SeneCura, vodilna zasebna upravljavka ustanov za zdravstvene storitve, oskrbo in zdravstveno nego v Avstriji, ki v Sloveniji upravlja več domov za ostarele, je namreč leta 2020, v času prejšnje vlade, pridobila koncesije za gradnjo treh domov v Sloveniji: poleg v Šentjerneju še v Mislinji in Rušah. A načrte je spremenila.

Aktualna vlada ni naklonjena zasebnikom

L. Markelj

»Žal je tako, institucionalno varstvo ni v naši moči. V dveh letih smo storili vse, da bi do investicije res prišlo: zagotovili smo dokumentacijo, vse pravice, zemljišča. Z Avstrijci smo dobro sodelovali in se dogovarjali, kupili so zemljišče, najeli parkirišča, a prišlo je do zamenjave vlade in sprememb razmer na trgu, tako da je bodoči investitor odstopil od namere ter prodal svojo mrežo domov za starejše v Sloveniji. Koncesije tu nima več,« je pojasnil prvi mož šentjernejske občine Jože Simončič.

Povedal je še, da so glavni razlogi za umik naložbe trije: povišanje stroškov gradnje zaradi višjih cen gradbenih materialov in storitev, pomanjkanje delovne sile ter zelo odklonilen odnos aktualne vlade in ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca do tujih vlaganj na področju institucionalnega varstva.

L. Markelj

SeneCura parcelo prodaja

»Veliko smo se pogovarjali, žal SeneCura z državo ni prišla do sporazuma glede cene in nekih enotnih cen za zasebne in državne domove. Brez pomoči države se gradnje niso želeli lotiti, saj bi bil dom predrag in za občane nedostopen,« je še razlagal župan Simončič.

Senecura, ki seveda sedaj nima več interesa imeti gradbeno parcelo sredi Šentjerneja, bo to nepremičnino prodala. Občina je zainteresirana zanjo, »saj gre za zemljišče, ki je ključnega pomena za razvoj Šentjerneja«, a tudi ne za vsako ceno, kot je povedal župan.

»Če bo dogovorjena kupnina ustrezala sprejetemu občinskemu proračunu.« Opozoril je na napako iz preteklosti, ko so v centru občine vitalna funkcionalna zemljišča kupovali drugi, občina pa jih sedaj nima.

Občina Šentjernej zainteresirana za nakup

L. Markelj

Gre za parcelo v neposredni bližini Kulturnega centra Primoža Trubarja, med šolo in obrtno-industrijsko cono, ki je pretežno stavbno zemljišče (dobrih 6 hektarov), manjši del (1,2 hektara) pa kmetijsko zemljišče. Tu naj bi stal nov DSO.

Kolikšna je cena te parcele, je po besedah župana, težko reči, »po podatkih GURS-a menda nekaj čez 200 tisoč evrov, kaj bo na trgu, pa ne vemo.«

Prodaja se enkrat

Zemljišče se prodaja le enkrat in škoda bi bilo priložnost izpustiti. Če date zeleno luč za nakup, gremo hitro v akcijo, naredimo cenitve, sledijo pogajanja in bomo videli, ali bo cena za nas sprejemljiva in dosegljiva ali ne. Šele potem bi nakup vrstili v prihodnji proračun,« je svetnikom dejal župan Jože Simončič.

Svetnike je spomnil, da če bi se kasneje zgodilo, da država le pokaže kak interes za gradnjo domov, bi naložbo lahko hitro uresničili – seveda, če bi imeli svoje zemljišče. Kot rečeno, so to namero občinski svetniki soglasno potrdili.

Svetniki obžalujejo, a treba je iskati rešitve

L. Markelj

»Obžalujem da se je SeneCura umaknila. Pozdravljam pa zanos in željo občine po rešitvah ter idejo o odkupu zemljišča,« je dejala Marija Martinčič Bauman (SDS).

Jure Krštinc ( Lista sta celostni razvoj) je poudaril, da krivda za neuspeh naložbe ni na občinski strani, »je pa bila zadeva dobro zastavljena.«

Žiga Kodelič (Svoboda) je spraševal, ali občina razmišlja o alternativnih rešitvah oskrbe starejših, kot so npr. oskrbovana stanovanja, kar imajo tudi nekatere dolenjske občine, pa tudi, ali so na voljo morda še druge lokacije v občini za bodoči DSO, ki bi bil morda lahko namenjen tudi za več občin skupaj, kar bi bilo tudi finančno lažje.

Za starejše dostojno poskrbeti

Župan Jože Simončič je pojasnil, da je DSO tako ali tako odprt za kogarkoli in ne bi bil le dom za njihove občane, »potem pa so cene in vrstni red.«

»Še vedno menimo, da v Šentjerneju potrebujemo dom starejših občanov, seveda pa razmišljamo tudi o drugih rešitvah in lokacijah. Iščemo dnevno varstvo, seveda so možnost tudi varovana stanovanja, čeprav sem pri slednjih skeptičen, saj se izkazuje, da so to le po imenu, sicer pa so lastniška in ne pomenijo reševanja problematike varstva starejših.

Menim, da bi dolgoročno v Šentjerneju neka celica le morala izvajati institucionalno varstvo starejših. Vse več ljudi je starejših, premakne pa se ne nič,« je razočaran Simončič.

Dom za 150 oseb

Šentjernejski dom starejših občanov je bil predviden med šolo in obrtno-industrijsko cono, v njem bi bivalo okoli 150 oseb. Dom bi zagotavljal manjkajoče potrebe v novomeški upravni enoti, v kateri je pokritost teh potreb trenutno 76-odstotna, v njem pa bi bilo 80 zaposlenih.  Okvirna cena za gradnjo DSO za 150 oseb znaša okoli 15 milijonov evrov.