kultura

Komentar: Za krompir, klobase in cviček

4.8.2024 | 17:00 | Igor Vidmar

Novo mesto - »Sinoči je bilo pred Gogo baje 115 ljudi. To ni vsakdanja številka, še manj, če veš, da je šlo za pesniški večer, da je bil najavljen kot pogovor o poeziji, da ni bilo potem nobenega koncerta ali česar koli za pritegovanje publike. Ljudje so prišli zaradi poezije. Iz minute v minuto se je zdelo bolj neverjetno, kar prihajali so. To niso bili frendi in frendi od frendov, ki pridejo, da te podprejo, marveč publika, ki je prišla na literarni večer. Za tak obisk se gara. Še enkrat več ‘kao provinca’ dokazuje, zakaj je decentralizacija te kurje države tako nujna. Zato ker točno tam, v tako zvani provinci, živijo ljudje, ki jim je mar. Čas je, da se tega zavedo tudi javni uslužbenci in uslužbenke, ki razporejajo javna sredstva.« (Anja Zag Golob)

»Dolenjska je na neki način slovenska Bavarska. Tukaj se v dolgi, dolgi zgodovini vse od halštata in skozi avstrijsko cesarstvo na nekakšen nenavaden način združuje smisel za organizacijo, za industrijo, za industrijski razvoj. Vse, kar tu imamo, je za Slovenijo neki regionalni čudež. Mislim, da je tudi kultura, ki tukaj nastaja, nekaj, kar preprosto poganja industrijski razvoj. Morda so Francozi to začutili oziroma to vedo.« (dr. Bogomir Kovač)

To sta izjavi, ki pobožata dušo Novomeščanov. Lepo je slišati take pohvale, še posebej, ker držijo. Smo Dolenjci in Novomeščani res nekaj posebnega, je v nas res nekaj takega, da si zaslužimo tako velike besede? Izrekla sta jih človeka, katerih beseda nekaj velja in ki s pohvalami ne razmetavata. Kaj pa, če je to, kar pravita, res?

Anja Zag Golob ob tem jasno pove, da se javni uslužbenci in uslužbenke, ki razporejajo javna sredstva, tega ne zavedajo. To še kako občutijo prav tisti, ki raziskujejo obdobje halštata, arheologi, ki jim že nekaj let država noče dati več denarja za raziskave na najpomembnejšem najdišču iz obdobja halštata na svetu, na Kapiteljski njivi v Novem mestu. Če se le da, pomembnost tistega, kar so do zdaj tam našli in raziskali Tone Knez, Borut Križ, Petra Stipančić in njihovi sodelavci, v Ljubljani zamolčijo.

Ko se je odprla razstava eminentnih slovenskih fotografov, ki so eno leto ustvarjali pod mentorstvom francoskega mojstra Klavdija Slubana, v Novem mestu, v galeriji Simulaker, ki je morala zaradi premajhne podpore pred kratkim zapreti svoja vrata, sta o njej poročala le Dolenjski list in Vaš kanal, ko pa je ista razstava po enem letu kroženja po »provincionalnih« galerijah svojo pot končala v Ljubljani, so o njej obširno poročali vsi nacionalni mediji, na čelu z javno televizijo.

Ko je eden najperspektivnejših častnikov jugoslovanske armade Jurij Levičnik slekel vojaško suknjo in začel v Novem mestu načrtovati tovarno avtomobilov, so mu od zgoraj sporočili, da naj Dolenjci raje ostanejo pri pridelavi krompirja, klobas in cvička, proizvodnjo avtomobilov pa pustijo Mariborčanom in Kragujevčanom. A je bil človek trmast in vztrajen. V Mariboru že dolgo ne delajo več avtomobilov, iz Levičnikovega IMV-ja pa so nastala še danes zelo uspešna podjetja, kot so Adria, Revoz in TPV.

Nekoliko starejši se še spomnimo kolon fičkov, stoenk in katrc s prikolicami, s katerimi so Ljubljančani jeseni po cesti bratstva in enotnosti z obiska pri sorodnikih na Dolenjskem vozili ozimnico. To počnejo še danes, le da na nekoliko bolj prefinjen način, v obliki davkov, prispevkov in kapitala. Nazaj pa pride bolj malo, vsekakor premalo.

Dajmo se malo igrati kviz. Vprašanje: ko je Slovenija gradila avtocestni križ, kdo je prišel zadnji na vrsto? Kaj je sredi devetdesetih let odgovoril takratni predsednik vlade Janez Drnovšek v Novem mestu na vprašanje lokalnega novinarja, zakaj ima industrijsko najuspešnejša regija najslabše ceste? Da ga veseli, da je nekdo najuspešnejši kljub najslabšim cestam. In miselnost v glavah tistih javnih uslužbencev in uslužbenk, ki v Ljubljani razporejajo javna sredstva, se očitno ni spremenila. Če bi se, bi Novo mesto že imelo obvoznico na zahodu in vzhodu, tudi kakšna galerija bi bila še odprta in arheologi bi danes na novinarski konferenci naštevali, kakšne dragocenosti so letos izkopali na Kapiteljski njivi, ki te dni skoraj z ničimer več ne kaže, da je to eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Evropi. Še dobro, da Francozi vejo.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj