bela krajina

Zanimanje za avtohtono belokranjsko pramenko raste

8.7.2024 | 14:30 | STA

Adlešiči - V zadnjih letih se v Beli krajini vse bolj trudijo ohranjati belokranjsko pramenko, edino ohranjeno pasmo drobnice, ki izvira izključno iz Bele krajine. Cenjena je zlasti kot pečena jagnjetina. Njeno vrednost so prepoznali tudi na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mestu, kjer skušajo zagotoviti gensko čistost pasme in preprečiti potvorbe.

Belokranjska pramenka je ena od naših petih avtohtonih pasem ovac. (Foto: Maja Rom)

Belokranjska pramenka je bila že od nekdaj namenjena predvsem prireji jagnjetine za peko. Njeno meso je zelo okusno, sočno in aromatično, zaradi česar dosega višjo kakovost, s tem pa tudi višjo ceno od pečenke drugih pasem.

Nekaj časa je pasma veljala za zelo ogroženo. Ogrožena je še danes, a se za njeno rejo odloča vse več rejcev. Kot je povedal direktor novomeškega kmetijsko gozdarskega zavoda Damijan Vrtin, je trenutno v Sloveniji okoli 30 rejcev, ki skupaj gojijo okoli 900 primerkov. Največ jih je na območju Adlešičev v Beli krajini, posamezni rejci so tudi na Goriškem, Gorenjskem, v Prekmurju in Mariboru. Za vse rejce si v zavodu trudijo, da bi gojili pravo belokranjsko pramenko, želijo pa si pridobiti tudi nove rejce.

Za pasmo belokranjske pramenke je po besedah koordinatorja projekta potrjevanja izvora in porekla pasme na novomeškem kmetijsko gozdarskem zavodu Andreja Kastelica značilna bela barva s prepoznavnimi črnimi lisami. Gre za skromno in odporno ovco, dobro prilagojeno na kamnite kraške pašnike in težke razmere, ki tam vladajo.

Posebnost pasme je, da je manj plodna in da raste počasneje, počasna rast pa v kombinaciji s prehrano na skromnih belokranjskih pašnikih poveča okusnost mesa, je Kastelic povedal na nedavni predstavitvi pasme. To je pripravil novomeški kmetijsko gozdarski zavod, potekala pa je na kmetiji enega od večjih rejcev belokranjske pramenke, Ranka Selakoviča iz Marindola pri Adlešičih.

Po besedah slednjega se jagnjetina belokranjske pramenke od ostale jagnjetine razlikuje po tem, da je bolj prepredena z maščobo, zaradi česar je bolj sočna, prav tako nima značilnega vonja, kot ga ima meso drugih pasem. Sam pri peki uporablja zgolj sol, jagnje peče dve uri, pri tem pa predvsem pazi, da se meso na začetku ne zažge preveč. "K pečenemu jagnjetu se običajno podajo čebula, zelena solata in kruh po želji. Če je pečenka dobra, kruha ne potrebujete," je še povedal na pol v šali na pol zares.

Na svoji kmetiji Selakovič redi okoli sto ovac, ki dajo letno okoli 80 jagnjet. Največjo nevarnost jim predstavljajo volkovi in medvedi, ki občasno obiščejo njihove pašnike in so v okolici že poklali kar nekaj drobnice, je povedal.

Ker je belokranjska pramenka tako posebna, si v novomeškem kmetijsko gozdarskem zavodu skupaj s partnerji trudijo zagotoviti gensko čistost pasme in preprečiti možnosti zlorab. V ta namen na zavodu na pobudo rejcev izvajajo projekt potrjevanja izvora belokranjske pramenke z genotipizacijo.

"Slednje pomeni, da se odpravimo do rejcev ali gostincev, ki ponujajo pečenko belokranjske pramenke, in iz žive živali ali pečenega mesa odvzamemo vzorec. Tega nato pošljemo na analizo na Škotsko, od koder nato dobimo podatek, ali gre za pasmo belokranjske pramenke, kot tudi, kdo sta oče in mati živali, s katere je bil vzet vzorec," je povedal Kastelic. Analiza po njegovih besedah stane 25 evrov.

V okviru projekta so odvzeli 894 vzorcev. Pokazali so, da rejci belokranjske pramenke "vestno opravljajo svoje delo, podatki, ki jih vpisujejo in pošiljajo državi, pa so zanesljivi". Tudi pri pečenem mesu, ki so ga gostinci ponujali kot belokranjsko pramenko, so potrdili, da izvira od registriranih rejcev belokranjske pramenke, je povedal Kastelic.

Zanimanje gostincev, da bi pečenko belokranjske pramenke ponudili gostom, se sicer po besedah Kastelica povečuje. Težava za zdaj je, da ima pramenka jagnjeta sezonsko, spomladi, kar pomeni, da je jagnjet dovolj le v trenutnem obdobju, v zimskem obdobju oz. nekje od septembra do januarja pa jih je bistveno manj. "Zato se z rejci že pogovarjamo, da bi delno zamaknili sezono jaritev, kar se da narediti, in tako zagotovili preskrbo z jagnjeti skozi celotno leto," je še dejal.

‹ nazaj