Te volitve bodo prelomne

5.6.2024 | 08:00

44-letni Matjaž Nemec je eden od osmih slovenskih evroposlancev iztekajočega se mandata. V Bruselj je kot nadomestni poslanec prišel ob imenovanju Tanje Fajon za zunanjo ministrico in je član predsedstva Stranke evropskih socialistov in demokratov (PES). V Evropskem parlamentu je najdejavnejši na področju zunanje politike in predvsem odnosov Unije z državami Zahodnega Balkana.

Zakaj je tako pogosto slišati, da so junijske evropske volitve najpomembnejše doslej?

Vsake volitve se rado predstavi kot najpomembnejše. A zaradi mednarodnih razmer, ko so v ospredju vojne in veliki geostrateški premiki, menim, da so tokratne volitve prelomne. Evropski prostor ta čas zaznamuje še porast skrajnih desnih gibanj pa radikalizmi in populizmi, ki se pogosto spogledujejo z neofašizmom, kar močno zajeda v temeljne vrednote, na katerih je nastala Evropska unija. Zato je pomembno, da se v čim večjem številu udeležimo prihodnjih volitev ter za te in prihodnje generacije izberemo pot solidarne, varne, zelene in inovativne Evropske unije. Takšne, ki bo krepila mir in svobodo, za prednostne naloge svojih politik in ravnanj pa postavila človeka, in ne kapital ter okolje in zdravje ljudi, ne pa posamične interese.

Kaj je Evropska unija naredila narobe v rusko-ukrajinskem in izraelsko-palestinskem sporu in kje vidite rešitve?

Vse bolj se kaže, da je vojna v Gazi največji pravni in moralni madež Evropske unije. Ta je v odnosu do vojne v Ukrajini in Gazi izkazala veliko dvoličnost. Na eni strani je sprejela niz sankcij zoper Rusijo, pri očitni kršitvi mednarodnega in humanitarnega prava v Gazi pa predolgo gledala stran. To je danes, po več kot pol leta izraelske agresije v Gazi, težko popraviti. Žal nas je bilo zelo malo evropskih poslancev, ki smo od vsega začetka vojne v Gazi opozarjali na nujno sprejetje sankcij za Izrael, vodilne ustanove EU pa pozivali k odločnemu ukrepanju.

Vre tudi v balkanskem kotlu: Srbija, Kosovo, Republika Srbska … Kako pomiriti strasti in stopiti na pot miru? Je širitev EU na Zahodni Balkan rešitev?

Vsekakor mora ostati ena najpomembnejših agend EU širitev na Zahodni Balkan, kar je po mojem prepričanju edina prava pot do stabilizacije razmer in uresničitve razvojne perspektive tega območja. Kot eden vodilnih evropskih poslancev za regijo Zahodnega Balkana sem skupaj z drugimi poslanskimi kolegi v Srbiji in na Kosovu naredil pomembne premike pri razreševanju konfliktov, opazen je tudi napredek pri uresničevanju zastavljenih reform, potrebnih za vstop v EU. Treba pa bo opraviti še veliko dela, a verjamem, da sta napredek in želja ljudi Zahodnega Balkana po evropski perspektivi motor motivacije za naprej – tudi in predvsem za politike iz te regije.

V svetu in tudi v Evropi so v porastu skrajni nacionalizmi. Nacizem in fašizem spet dobivata odtenke gibanja. Kako je to sploh mogoče?

Vzroki za to so precej kompleksni. Se pa politika Evropske unije, ki se pod vodstvom Evropske ljudske stranke prevečkrat kaže v kompromisarstvu in parcialnih interesih, ne more otepsti svojega deleža odgovornosti. Niz kriz, finančna, zdravstvena, energetska, pa visok porast življenjskih stroškov – vse to je povzročilo veliko negotovosti in strahu med ljudmi, Evropska unija pa je bila prevečkrat premalo odločna v skupnem podajanju rešitev za dane izzive. To je ustvarilo razmere, v katerih so s preprostimi, a nerealnimi rešitvami na kompleksne probleme odgovarjali populisti. Ti so strah in negotovost izrabili za svoje parcialne politične interese, kar se danes žal izraža tudi v mainstreamovski politiki v prenekaterih evropskih državah.

Evropa in z njo Slovenija sta obremenjeni s porastom nezakonitih migracij, slišimo tudi poročila o nasilnih prebežnikih. Kje vidite rešitve teh problemov?

Če kaj, so nas krize, tudi porast migracij v Evropo, naučile, da se s problemi lahko najbolje spoprijemamo skupaj, na temelju solidarnosti. Zato je izjemno pomembno, da smo ravno ob koncu tega mandata na ravni EU sprejeli Pakt o migracijah in azilu, ki je presekal več kot osemletno parcialno in neenotno reševanje migracij na evropski ravni. Pakt ni idealen, treba bo spremljati njegovo vpeljavo in rešitve še nadgrajevati. Gre pa za velik korak naprej, tudi glede porasta populizma, ki svojo politiko gradi ravno na negotovosti, povzročeni na nemoči skupnega evropskega odziva na migracije, ki so in bodo del naše stvarnosti tudi v prihodnje.

V ospredju evropskega razvoja bo v prihodnjih letih zagotovo tudi zelena politika. Kakšno je vaše mnenje glede načrtovane gradnje drugega bloka krške nuklearke?

Slovenija si mora prizadevati za energetsko neodvisnost in si zagotoviti zadostne vire energije, kar ne bo mogoče zgolj z obnovljivimi viri. Slovenija že ima izkušnje glede jedrske energije. Tej se danes v več evropskih državah priznava pomembna vloga pri zagotavljanju stabilnega vira energije, ki je še okoljsko sprejemljiv v primerjavi z npr. fosilnim virom energije. Zato sem naklonjen gradnji drugega bloka krške nuklearke, se pa mora politika najprej opreti na voljo in željo ljudi, ki bodo o tem vprašanju povprašani na referendumu. Prav tako morajo biti pred operativnimi začetki gradnje jasno znani cena in drugi dejavniki, vključno z okoljskimi, ki so pomembni pri odločitvi za gradnjo drugega bloka.

Čutimo porast evroskeptikov, predsedniki vlad postajajo ljudje, ki povzročajo razkol v lastnih državah in med narodi, zdi se, kot da EU slabi. Je Evropa na poti ugašanja ali preporoda? Kje jo vidite čez 10 let?

Verjamem, da bomo iz tega zahtevnega obdobja, v katerem so evroskepticizmi v porastu, izšli še močnejši. A to se ne bo zgodilo samo po sebi. Za to potrebujemo močno in povezano Evropo, ki jo Socialni demokrati zagovarjamo in s svojimi politikami tudi živimo. Prepričan sem, da ljudje vse bolj prepoznavajo, da je več, in ne manj Evrope prava pot v prihodnost, nikakor pa ne bi podcenjeval niti zgodovinskega spomina – kot narod smo svojo državnost in suverenost izbojevali in zgradili ravno na vrednotah, na katerih se je ustvaril ta mirovni projekt – Evropska unija.

Oglasno sporočilo

Naročnik oglasa: SD, Nazorjeva ulica 6, 1000 Ljubljana

Oglasno sporočilo

‹ nazaj