Osebni arhiv

Klub na na Vrhniki organizira tekmovanja v aerozapregah, v Lescah je vsako leto odmeven alpski pokal za makete, tretji prestižni modelarski kraj pa Semič.

Natančneje, območje Drage, na katerem že skoraj tri desetletja deluje Modelarsko društvo Bela krajina, ki je postalo prepoznavno tudi v mednarodnem prostoru, zlasti po zračnih bojih (air combat), ki jih gojijo že 21 let.

Kot pojasni predsednik društva Mirko Ogulin, ime Drage izhaja iz starega kmečkega poimenovanja za kotanje. Prav nad temi kotanjami so leta 1996 ob ustanovitvi društva postavili modelarsko letališče in nedaleč stran uredili še lepe klubske prostore. Manjšo vzletno-pristajalno stezo so imeli že prej, na novo ustanovljeno društvo pa je zgradilo tudi novo stezo, sto metrov dolgo in osem metrov široko, primerno za večino kategorij modelarskega letenja. 

Modelarstvo združuje številna področja znanja – od strojništva, elektronike, obdelave kovin do aerodinamike in meteorologije.

»Letalski modeli delujejo po enakih principih kot prava letala. Potrebno je znanje, da pravilno nastaviš težišče, profil krila in elektroniko. Razlika je le v tem, da pilot pri pravem letalu sedi v kabini in ima instrumente, pri modelu pa vse ocenjuje vizualno,« pravi Ogulin.

Osnovni modeli, ki jih uporabljajo za tekmovanje pri zračnih bojih, stanejo okoli 300 evrov, zahtevnejši pa do tisoč evrov. Najdražji modeli na svetu dosegajo tudi cene 60 tisoč evrov in več, saj imajo zmogljive motorje in so narejeni iz dragih kompaktnih materialov.

Od konjička do svetovnega podprvaka

Iz tega okolja je zrastel tudi svetovni uspeh. 

M. G.

Mirkov sin Iztok Ogulin se je pred kratkim vrnil iz Nemčije, kjer je na 10. svetovnem prvenstvu v zračnih bojih radijsko vodenih modelov na športnem letališču Baellenstedt osvojil naslov svetovnega podprvaka v kategoriji modelov iz prve svetovne vojne, kar je po naslovu evropskega prvaka v isti kategoriji pred dvema letoma v Prilozju pri Metliki njegov največjih uspeh do zdaj.

»Z modelarstvom sem začel pri sedmih letih, tega je zdaj že 25 let, z zračnimi boji pa se ukvarjam približno deset let, odkar sem študiral v Ljubljani. Prej sem letel tudi akrobatsko v Prilozju.

Pri moji panogi gre za adrenalinsko disciplino, v kateri se v zraku hkrati pomeri več pilotov. Cilj je rezanje trakov, ki jih vlečejo nasprotnikova letala, pri čemer so pomembni natančnost, odzivnost in globinski vid,« razloži Iztok.

V kategoriji modelov iz prve svetovne vojne so letala izdelana v merilu 1 : 8, z značilnimi detajli, kot so: mitraljezi, napenjalne žice in figure pilotov. Tekmuje se v sedemminutnih rundah, pri čemer šest pilotov leti hkrati in skuša nasprotnikom prerezati trakove.

V kategoriji druge svetovne vojne so letala večja, hitrejša in dosegajo hitrosti tudi do 140 km/h. »Takrat je v zraku res gneča, trki so pogosti, zato so modeli narejeni tako, da jih je mogoče popraviti ali zamenjati,« pravi Iztok.

Prvenstvo v Nemčiji

Na letošnjem prvenstvu v Nemčiji, ki je bilo organizirano prvič po letu 2018, je imel v finalu tehnične težave, a mu je uspelo ohraniti drugo mesto.

Osebni arhiv

»Pred prvenstvom bi takoj podpisal za tak rezultat. Seveda ostaja malce grenkega priokusa, saj sem imel možnosti za zmago, a na koncu sem zadovoljen – naslov svetovnega podprvaka je velik uspeh.

Sicer pa vidim razliko med tekmovanji pred sedmimi, osmimi leti in danes. Refleksi in izkušnje se poznajo. Ob tem pa rezultati, ne glede na starost, niso odvisni le od posameznika – pogosto odločajo tudi sreča in nepredvidljive situacije pa tudi talent. Pomembno je tudi, da se spretnosti ohranjajo skozi leta,« pove Iztok, ki se z očetom, prav tako izvrstnim tekmovalcem, že ozira proti prihodnjim tekmovanjem v okviru slovenskega pokala. Dve od treh tekem bosta letos v Beli krajini.

Osebni arhiv

Podmladka manj

Modelarski klub Bela krajina ima danes 18 članov iz vseh treh belokranjskih občin, v najboljših časih pa jih je bilo do 35. Del nekdanjih članov je med ustanovitelji še enega belokranjskega društva, Modelarskega kluba Mušice s Tanče Gore. »Nismo konkurenca, ampak bogatitev dejavnosti – dobro je, da se modelarstvo čim bolj širi,« poudarjata sogovornika.

M. G.

Danes je pridobivanje mladih težje, saj je zanimanja manj kot nekoč. Veliko prispevajo tudi spremembe v dostopnosti tehnike – modele na radijsko vodenje je mogoče kupiti že v trgovinah, zato se mladi redkeje odločajo za klasično gradnjo, pri kateri bi se učili dela z materiali in tehničnega znanja.

Pogosto se zgodi, da mladostnik model nekajkrat uporabi, nato pa zanimanje izgubi. Kljub temu se v klubu trudijo z različnimi promocijskimi akcijami, tudi z organizacijo taborov, v katerih mladim ponujajo možnost, da se navdušijo za modelarstvo.

»Imamo odlične pogoje, vzpostavili smo lep center, ki omogoča preživljanje prostega časa v naravi, pridobivanje znanja in druženje,« poudarja Mirko Ogulin. Gre za dejavnost, ki krepi stik z naravo in prinaša tudi socialne koristi. Modelarstvo zahteva veliko praktičnega znanja in občutka.

Redni viri prihodkov društva so: podpora občine, sredstva prek Fursa in članarina, tekmovalci pa svoje stroške krijejo sami – a njihova ljubezen do tega športa zaradi tega ni nič manjša.