dolenjska

Verjela, da se da kaj spremeniti na bolje

27.5.2024 | 18:50 | Igor Vidmar

S pogovorom s poslanko Gibanja Svoboda Jožico Derganc zaključujemo niz intervjujev z našimi poslanci, za katerimi je približno polovica mandata

Jožica Derganc je bila izvoljena za poslanko kot kandidatka stranke Gibanje Svoboda v 6. volilni enoti v volilnem okraju Novo mesto 2. Je podpredsednica Odbora za notranje zadeve in članica Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti ter Komisije za izobraževanje, znanost in mladino. (Foto: Matija Sušnik)

Jožica Derganc je novinka v politiki, in to je njen prvi poslanski mandat. Po poklicu je medicinska sestra in vzgojiteljica. Do izvolitve v državni zbor je 38 let delala v vzgoji in izobraževanju v vrtcu, zadnja dva mandata pa je bila tudi predsednica sindikata SVIZ za Dolenjsko.

Ob izvolitvi v državni zbor ste med področji, ki so vam najbližje, poudarili vzgojo in izobraževanje ter socialo. Se vam zdi, glede na to, da smo priča vztrajnemu zniževanju socialnih pravic v številnih državah, smiselno, da Evropska unija članicam postavi standarde oziroma določi normative tudi na področju sociale, ali pa je bolje, da to ostane domena vsake države posebej?

»Mislim, da je to smiselno, saj je revščine vse več, čeprav ugotavljamo, da so se razmere pri nas v zadnjem času precej izboljšale. Sociala je kompleksno področje; poleg dobro premišljenih in učinkovitih ukrepov je, če želimo, da bodo delovali, treba imeti tudi učinkovit nadzor, saj je na področju sociale tudi veliko zlorab sistema.«

Glede na to, da prihajate s področja vzgoje in izobraževanja in to področje tudi bolje poznate, kje so po vašem mnenju tu največji problemi in kako bi jih bilo treba reševati?

»Trenutno je aktualna prenova Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakona o osnovnih šolah. Gre za zastarelo zakonodajo, staro trideset let, ki jo čaka kompleksna prenova. Poleg zastarele zakonodaje je velik problem na tem področju pomanjkanje učiteljev. Stvar, ki se je je treba nujno in hitro lotiti, je področje športa. Ne vrhunskega in tekmovalnega športa, ampak športne dejavnosti vseh otrok. Današnji otroci še vedno čutijo posledice epidemije covida-19. Vsak dan bi morali imeti v šoli vsaj eno uro športa. Pa še en velik problem je, odvisnost od elektronskih naprav, od zaslonov, ki otrokom jemljejo koncentracijo. Šole že imajo zakonske možnosti, da v šolah prepovejo rabo teh naprav; predvsem gre za pametne telefone. Povečati bi bilo treba tudi število svetovalnih delavcev v šolah. Pomoč namreč potrebuje čedalje več otrok pa tudi staršev. Tudi starši se v marsikaterem primeru ne znajdejo sami in potrebujejo pomoč. Več pozornosti bo treba posvetiti tudi učenju slovenskega jezika tujcev.«

V kampanji za evropske volitve tako kot pred vsakimi volitvami v središče pozornosti znova stopajo teme, povezane s tujci, z migranti, zakonitimi in tudi nezakonitimi. Kaj predlagate, kaj naj naredimo s temi ljudmi?

»Migracije so svetovni problem, ne samo naš. Ljudje prihajajo k nam zaradi različnih razlogov in vzrokov, večinoma razumljivih in upravičenih. Ponuditi jim moramo pomoč in zaščito, vendar velika večina, skoraj vsi, nimajo namena ostati pri nas, želijo iti naprej in tudi gredo. Trenutno je zelo aktualno vprašanje azilnih centrov. Obstoječi so natrpani, prenapolnjeni. Treba je najti primerno rešitev zanje, jih nekam nastaniti. To ni le obveznost Slovenije kot članice Evropske unije, ampak je tudi naša humana dolžnost. Pri tem nekateri izpostavljajo le tiste, ki delajo neke probleme, a teh je zelo malo. Bojim se, da je več nasilja med nami, v krogu družine, za katerega niti ne vemo. Seveda so tako kot med nami tudi med prišleki dobri in slabi ljudje.«

Celoten članek lahko preberete v elektronski obliki Dolenjskega lista.

‹ nazaj